Podjetniške zvezde: CO Polimat − gradijo tehnološki most z Brazilijo

Za gromozanski brazilski trg je zelo zanimivo utekočinjanje biomase, ki bi njihove lesne odpadke spremenila v uporabno surovino.
Objavljeno
19. december 2013 12.19
LJUBLJANA SLOVENIJA 30.5.2012 DR. MATJAZ KUNAVER IZ PODJETJA COPOLIMAT Z NAGRAJENO INOVACIJO TEKOCEGA LESA KI LAHKO NADOMESTI KURILNO OLJE FOTO JOZE SUHADOLNIK
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana – Center odličnosti Polimat povezuje vodilne slovenske raziskovalne skupine in razvojna podjetja na področju polimernih materialov in tehnologij. A te povezave ne potekajo le po Sloveniji. Zasnovali so globalno mrežo ustanov z najboljšim znanjem v biopolimerih.

Center odličnosti Polimerni materiali in tehnologije (CO Polimat) je navzoč tudi v ZDA in Afriki, dogovarjajo se še za prisotnost v Braziliji. Njihovi cilji so tako na področju znanosti, izobraževanja kot v poslovnih priložnostih, saj uspešno promovirajo tri svoje najpomembnejše inovacije: multifunkcionalni obliž za hitrejše celjenje ran, utekočinjen les in inkapsulacijo različnih snovi.

V Braziliji so našli skupni jezik s predstavniki mesta Uberaba, predvsem kar zadeva prenos znanja in tehnologij na področju utekočinjene biomase. Zato je Polimat pred kratkim obiskal Alex De Souza, posebni svetovalec župana mesta Uberaba. »Župan Paulo Piau je zelo odprt za nove ideje in tehnologije, ki bi pomagale pri razvoju mesta, kajti razmišljati moramo za prihodnje generacije,« pravi De Souza.

Iz odpadkov do surovin

Utekočinjanje biomase je za pretežno kmetijsko mesto Uberaba zelo zanimivo, saj imajo veliko odpada pri predelavi sladkornega trsa in evkaliptusa, tega uporabljajo za izdelavo pohištva in papirja. »Iz te proizvodnje nastane veliko odpadnega materiala, ki ga lahko z našo tehnologijo spremenimo v dragocen vir proizvodnje biopolimerov,« pravi Darja Radić, ki pri Polimatu skrbi za poslovno plat projekta. Avtor inovacije Matjaž Kunaver, ki deluje na Kemijskem inštitutu in CO Polimatu, pa k temu dodaja: »V Uberabi bi radi postavili pilotno proizvodnjo utekočinjene biomase, da bi naredili prve kilograme in videli, za kaj vse se lahko uporabi. Mi sicer že imamo rešitve, videli bomo, kaj je zanje uporabno.«

Predvidoma marca prihodnje leto bodo v sodelovanju z Mestno hišo Uberaba organizirali delavnice Biopolymer Workshop, na katerih bodo strokovnjaki CO Polimat in Globalne biopolimerne mreže (Global Biopolymer Network) skupaj z lokalnimi raziskovalci, razvojniki in industrijo identificirali najaktualnejša področja za oblikovanje skupnih razvojno-raziskovalnih programov in projektov za industrijo, ki bodo ustrezali lokalnim potrebam. V Keniji je bil tak projekt biorazgradljivih gnojil.

»Tako zdaj tam preizkušamo mikrokapsule, ki so proizvod našega centra odličnosti. Enak pristop bomo uporabili v Uberabi. Ena od tem bo prav gotovo gospodarjenje z odpadki, druga pa utekočinjanje biomase,« razlaga Radićeva. Brazilska delegacija bo obisk vrnila, saj bodo maja prihodnje leto vsi zainteresirani za utekočinjeno biomaso prišli tudi v Ljubljano. A to ne bo edina tema pogovorov, zanimajo jih namreč še druga področja, kot prostorsko načrtovanje, turizem ipd.

Mi imamo znanje, Brazilija pa trg

V CO Polimat ugotavljajo, da je zelo pomembno imeti podjetje, predstavnika v državah, kjer delujejo, kajti le tako lahko gradijo zaupanje. Zato so v Uberabi obiskali tudi tehnološki park, ker želijo tam odpreti tehnološko pisarno CO Polimata, o čemer se že pogovarjajo z direktorico parka. »Gre za t. i. tehnološki most, ko imamo mi znanje, Brazilija pa ima velik trg. Logika je enaka kot pri tehnoloških mostovih v ZDA in Afriki,« razlaga Radićeva.

Kakšno obliko sodelovanja pri projektu utekočinjene biomase bodo izbrali v Braziliji, še ni popolnoma jasno, možnosti sta dve: joint venture ali licenciranje. Verjetno pa bo šlo za prvo. Denar za tovrstne mednarodne projekte v Polimatu iščejo pri mednarodnih organizacijah, kot sta UNEP (United Nations Environmental Programme) in OFID (Opecova fundacija za mednarodni razvoj), ki podpirajo projekte trajnostnega razvoja. »Rezultate projektov želimo prodajati globalno, nismo omejeni na Slovenijo,« pri tem poudarja Radićeva.