Podjetništvo: Slovenci zaznavajo vsako leto manj priložnosti

Po pripravljenosti za ustanavljanje podjetij Slovenija že nekaj let drsi in je lani pristala med zadnjimi v Evropi.

Objavljeno
14. april 2015 19.47
Damijan Viršek, gospodarstvo
Damijan Viršek, gospodarstvo
Ljubljana − V Sloveniji ljudje menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani in imajo visok družbeni status, prav tako pa naj bi imeli znanje, izkušnje in sposobnosti za ukvarjanje s podjetništvom. Kljub temu pa je realnost drugačna – po namerah za ustanovitev podjetja in po zaznavanju podjetniških priložnosti spada Slovenija med najbolj »počasne« države v Evropi.

»Predvsem je kritično, da se v Sloveniji trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti še kar nadaljuje. Leta 2007 je še skoraj polovica prebivalstva menila, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti, leta 2009 je ta delež padel na 30 odstotkov, v naslednjih letih se je padanje nadaljevalo in v letu 2014 je samo še 17,25 odstotka odraslega prebivalstva videlo potencialne poslovne priložnosti,« ugotavljajo avtorji raziskave o podjetništvu GEM Slovenija 2014. Po kriteriju zaznavanja poslovnih priložnosti je Slovenija lani močno nazadovala in med evropskimi državami zasedla zadnje mesto. Največ poslovnih priložnosti zaznavajo vprašani na Norveškem (63,5 odstotka) in Švedskem (70,7 odstotka).

In zakaj se je to zgodilo ravno v krizi? »Po eni strani zato, ker je v krizi realno manj priložnosti, saj je manj uspešnih podjetij, ki bi dajala posel manjšim, kupna moč je zmanjšana, s tem pa tudi možnosti, da bi določena, čeprav dobra ideja, uspela. Drug takšen dejavnik pa je povezan z delovanjem države, ki namesto da bi podpirala podjetniško prakso, to pogosto otežuje s slabo delujočim bančnim sistemom, zapletenimi in pogosto nejasnimi administrativnimi zahtevami in obremenitvami podjetij z različnimi dajatvami,« je povedal dr. Miroslav Rebernik z ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki koordinira raziskavo.

Po drugi strani pa ljudje v Sloveniji v razmeroma velikem deležu (45,5 odstotka) ocenjujejo, da imajo potrebna znanja za odločitev za podjetniško pot − pri tem pa samo 12,3 odstotka odraslih posameznikov razmišlja, da bi v prihodnjih  treh letih ustanovila podjetje. Zanimiva razlika, ki jo zaznava raziskava, pa je, da Skandinavci veliko manj optimistično ocenjujejo svoje znanje in usposobljenost, hkrati pa so hitreje pripravljeni ustanoviti podjetje. Po pripravljenosti za ustanovitev podjetja se je v raziskavi za lani Slovenija uvrstila na 13. mesto med evropskimi državami in na 48. mesto v svetovnem merilu.

»Tako majhen delež pripravljenosti za podjetništvo ob visoki brezposelnosti in pomanjkanju delovnih mest vzbuja skrb. Kaže, da podjetništvo očitno še vedno ni dovolj atraktivna poklicna možnost, k čemur svoje prispeva tudi splošna družbena naklonjenost podjetništvu,« ugotavljajo avtorji raziskave. K takim rezultatom verjetno precej prispeva tudi naš »nacionalni značaj«, saj ljudje na splošni ravni podjetništvo sprejemajo kot pozitivno, v praksi pa se v zvezi z morebitno lastno podjetniško osamosvojitvijo bojijo tveganj. Na primer, kar 72 odstotkov ljudi meni, da so uspešni podjetniki spoštovani, a le 53 odstotkov je prepričanih, da je podjetništvo dobra poklicna izbira.

Država nima prilagojene ekonomske politike

Na vprašanje, zakaj je tako, raziskava GEM Slovenija 2014 vsaj posredno odgovarja z analizo razumevanja enakosti med Slovenci, saj so po oceni avtorjev študije egalitaristične težnje v Sloveniji »zelo visoke in zelo trdovratne«. Kar 82 odstotkov anketiranih je na primer odgovorilo pritrdilno na vprašanje, ali menijo, da bi bilo večini ljudi v Sloveniji ljubše, če bi imeli vsi približno enako raven standarda. S tako visokim deležem zagovornikov egalitarizma se Slovenija uvršča povsem v svetovni vrh. V državah Evropske unije, ki sodelujejo v raziskavi GEM, je recimo delež ljudi, ki menijo, da bi bilo primerno, da bi vsi imeli enako raven življenjskega standarda, v povprečju 63 odstotkov. Najnižje stopnje egalitarizma izkazujeta v evropskem merilu Luksemburg (44 odstotkov) in Švica (52 odstotkov), višjo stopnjo od Slovenije pa v lanskem letu samo Bosna in Hercegovina (87 odstotkov).

»Težnja po enakosti dohodkov deluje na podjetništvo kontraproduktivno. Ugotavljamo namreč, da tisti, ki zaznavajo visoko stopnjo tako opredeljenega egalitarizma, v povprečju v svojem okolju tudi bistveno manj pogosto zaznavajo poslovne priložnosti. Med tistimi, ki zaznavajo visoko stopnjo egalitarizma, jih zgolj 16 odstotkov v okolju hkrati zaznava tudi obetavne poslovne priložnosti,« komentirajo avtorji raziskave.

Bi se pa Slovenija s krizo uspešneje spoprijela, če bi bilo podjetništva več, je prepričan Rebernik.

»Vendar pri tem ne gre za večji obseg kakršnegakoli podjetništva, ampak predvsem za njegovo kakovost. Torej takšno podjetništvo, ki je inovativno in je sposobno najti tržne niše zunaj kriznega območja. Vendar pa tukaj ne smemo kriviti podjetnikov, temveč v prvi vrsti nesposobnost države in odgovornih struktur v državi, ki se niso s primerno prilagojeno ekonomsko politiko in ustreznimi ukrepi pravočasno odzvali na krizo in omogočili podjetjem, da se ustrezno prilagodijo,« je povedal.