Podjetniki so »kar utrujeni od inšpekcij«

Primer Loške doline ni bil nekaj neznanega in neobravnavanega, je pa prikaz učinkovite skupne akcije inšpekcijskih služb.

Objavljeno
25. marec 2016 17.14
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana – Skupna akcija finančne in delovne inšpekcije ter policije v Loški dolini je zunanji izraz sodelovanja različnih inšpekcijskih služb. V Sloveniji namreč deluje 25 različnih inšpekcijskih organov in v njih po podatkih za lansko leto 1446 inšpektorjev oziroma uradnih oseb z inšpektorskimi pooblastili.

Vlada je pred tedni ugotovila, da so inšpekcijske službe lani večinoma v celoti izvedli strateške usmeritve in prioritete ter tudi uspešno izvedle planirane skupne inšpekcijske nadzore. V letnih planih so namreč vedno tudi skupne akcije, ki so praviloma najbolj uspešne in odmevne – še bolj nenapovedane kot napovedane.

Akcija v Loški dolini, ki je pustila črn madež na celotni državi, je bila posredno napovedana. Ni bila pa prvi inšpekcijski pregled, kar kaže, da so inšpekcijske službe pogosto nemočne, kazni pa neučinkovite. Nekaj dni pred izbruhom afere smo v Delu zapisali navedbe inšpektorata za delo, da delavci iz Bolgarije in iz nekaterih drugih balkanskih držav, »ki so delali v prostorih delodajalca na področju lesarske dejavnosti v Starem trgu pri Ložu, niso bili plačani v skladu s slovensko zakonodajo.«

Kršitve glede plačila za delo so v Sloveniji že od leta 2009 na prvem mestu po ugotovljenih kršitvah inšpektorata za delo. Njihovo število iz leta v leto narašča: v letu 2015 so jih po sicer še neuradnih podatkih ugotovili 3.747, vseh kršitev s področja delovnih razmerij pa 9801.

Med najpogosteje ugotovljenimi kršitvami je vedno več kršitev določb glede delovnega časa, odmorov in počitkov ter letnega dopusta, med najpogosteje ugotovljenimi kršitvami so tudi kršitve glede vodenja evidenc o delovnem času in v povezavi s plačilom za delo.

Pametni inšpektor

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, ki ji je vlada pred časom potrdila nov petletni mandat, je nedavno predstavila projekt Pametnega inšpektorja, ki bi olajšal delo inšpektorjem in podjetnikom, ki bi lahko preverili, ali je njihovo poslovanje skladno z zakonodajo.

Pametni inšpektor bi pomagal gospodarskim subjektom in jim olajšal obvladovanje velikega števila predpisov. Kar je še posebej pomembno za male obrtnike, katerih večina nima zaposlenih in so sami za vse.

Še bolje bi bilo, če bi bil Pametni inšpektor tako podkovan, da bi obvladal vse predpise in zahteve, ne le tistih tržnega inšpektorata, ki, na primer, ni zadolženo za inšpeciranje finančnega poslovanja niti za hrano niti za transport niti za sanitarna vprašanja. Da bi skratka imel pripravljene odgovore tudi na usklajene akcije inšpektorjev.

Program Pametni inšpektor naj bi inšpektorjem pomagal pri inšpekcijskem nadzoru, in sicer od vpisovanja podatkov o stranki, do ugotovitev, izrečenih ukrepov in zaključka zapisnika ter evidentiranja zapisnika in izrečenih ukrepov. Na ta način bi inšpektor preprosto pregledal vsa področja, inšpekcijski pregledi bi bili lažji in hitrejši.

Različna merila

Ugotovitev podjetnika, da je »kar naprej nekdo v hiši, ki odpira predale«, je sicer pretirana, zlahka pa je moč verjeti, da so podjetniki »kar utrujeni od inšpekcij«. Zgodba, ki sledi, ni izmišljena - in kaže na duha, ki se ga vsaj v nekaterih inšpekcijskih službah želijo otresti.

Leto prvo: Inšpektorica Prva ugotovi neskladnosti in zapove njihovo odpravo. Rečeno storjeno. Leto drugo: Inšpektor Drugi ugotovi neskladnosti in zapove njihovo odpravo. Rečeno storjeno: s pripombo, da je bilo stvari treba spremeniti v stanje, kot so bile v letu prvem. Leto tretje: Inšpektorica Tretja, z istega inšpektorata v istem slovenskem kraju, ugotovi neskladnosti.

Ena od neskladnosti je, pozor, uradno navodilo proizvajalca o uporabi naprave. Ne garancijski list, ne potrdilo o tehnični primernosti, ne atest, ne običajna opozorila o nevarnosti, ne morebiti potrdilo o neiztrošenosti. Naprava je bila izdelana v Nemčiji, pred več kot četrt stoletja. Na njej pač še piše Made in West Germany. Uradnega navodila v nemščini preprosto ni, tudi kar iznajdljive zveze v Nemčiji so pri iskanju papirja neuspešne. Podjetje niti ne obstaja več.

Sklep: Naprave se ne sme uporabljati. Ne zaradi nevarnosti, recimo, električnega udara, temveč zaradi odsotnosti originalnega navodila za uporabo v nemščini. (Kaj zato, če podjetnik ne zna nemško, kaj zato, če z njo upravlja podjetnica, ne stranka.)

Prav take primere različnih meril – celo na istem inšpektoratu, kaj šele v Tešanovcih, Zbiljah ali Košani – želijo s poskusnim računalniškim programom Pametni inšpektor poenotiti na tržnem inšpektoratu. Za začetek na svojem področju, v prihodnosti morda v vseh, vsaj večjih in ne strogo specializiranih.

Podpora poenotenju

Na vprašanja, ki smo jih naslovili na vseh petindvajset inšpekcijskih organov, smo dobili razmeroma podobne odgovore – da poenotenje v mejah izvedljivega podpirajo, seveda pa marsikatere službe z drugimi nimajo prav veliko skupnega.

Glavni inšpektor na šolsko-športnem inšpektoratu Tomaž Rozman meni, da je zelo pomembno določiti jasne pristojnosti posameznih inšpekcij, pri Informacijskem pooblaščencu po besedah namestnice pooblaščenke Kristine Kotnik Šumah opozarjajo na varovanje osebnih podatkov.

Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo podpirajo poenotenje dela informacijskih podlag, ne pa poenotenja inšpekcij v eno univerzalno inšpekcijo – ena oseba pač ne more biti kot inšpektor strokovnjak za hrano, tržne zakonitosti, delovne pogoje, zakonitosti v kulturi, delitvi sredstev in v cestni infrastrukturi. V upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin napovedujejo, da bo implementacija koncepta Pametnega inšpektorja pri njih zaradi izjemne raznolikosti vsebin zelo zahtevna.

V inšpektoratu za delo Branka Knafelc pojasnjuje, da bo vse naloge težko povsem poenotiti, z enotnim informacijskim sistemom za vse inšpekcije, skupnim organom za izterjavo, poenoteno vodenje evidenc o prekrških in podobno pa bi lahko racionalizirali deli inšpekcij in tudi strank.

V inšpektoratu za okolje in prostor (IRSOP) ocenjujejo, da bi bila sestava obrazca za nadzor ter samo sprotno spremljanje in vnašanje podatkov v aplikacijo ter vnašanje sprememb v same obrazce zaradi sprememb zakonodaje v nekaterih primerih tehnično in kadrovsko zelo težko izvedljiva.

Tudi v inšpektoratu za infrastrukturo opozarjajo, da popolnega poenotenja zaradi specifik ne bo moč doseči in opozarjajo, da se postopki znotraj iste inšpekcije razlikujejo od nadzora do nadzora. In da se isto vrednotenje nadzora z izpolnjevanjem predpripravljenih zapisnikov pri nadzoru le določenega področja poslovanja subjekta ne more enačiti s poglobljenim nadzorom celotnega poslovanja.

Inšpekcija za cestni promet ima že pet let v uporabi primerljiv program, ki inšpektorjem za cestni promet olajša sam nadzor, ga vodi skozi faze nadzora in posledično tudi poenoti nadzor inšpektorjev za cestni promet. Z uvedbo enotne baze nadzorovanih subjektov oziroma inšpekcijskih nadzorov bi pripomogli, da ne bi prihajalo do podvajanja inšpekcijskih nadzorov istega subjekta po istem vprašanju.