Pogumne odločitve podjetja Gonzaga tudi v krizi

V podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo in opremljanjem s pohištvom, bodo gradili svoj poslovni center, vreden 5,5 milijona evrov.

Objavljeno
02. avgust 2012 11.57
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica
Solkan, Nova Gorica – V podjetju Gonzaga, ki se ukvarja s proizvodnjo in opremljanjem objektov javnega značaja s pohištvom in drugo opremo, so včeraj v centru Nove Gorice začeli graditi svoj poslovni center. Ta bo vrata odprl oktobra prihodnje leto.

Poslovni center Gonzaga bo zrasel na stičišču vseh vpadnic v Novo Gorico, med glavnim krožiščem v mestu in konkatedralo, in sicer na 2900 kvadratnih metrih površin. V pritličju, prvem, drugem in tretjem nadstropju bodo uredili poslovne prostore zase in druge kupce, prav tako bodo prodajali stanovanja v četrtem in petem nadstropju objekta, ki bo imel med drugim tudi 30 zunanjih in 122 parkirnih mest v kleteh. Število parkirišč so glede na predpisane zahteve sicer povečali za kar 26 odstotkov. »Odločitev za naložbo je zorela kar nekaj časa. V letih hitre rasti nam je zmanjkovalo prostorov, in ko se je pojavila priložnost za nakup zemljišča, se nismo obotavljali. Finančna konstrukcija naložbe je zaprta, približno 25 odstotkov je lastnega deleža, polovico vrednosti bo financirala banka Sparkasse, preostali delež drugi financerji. Objekt je bil že pred začetkom gradnje polovično zaseden, saj kupci v naš koncept očitno verjamejo,« je zadovoljen Iztok Bizjak, direktor podjetja Gonzaga. »Strahu, da gradnje ne bi končali, ni. Posojil za takšne projekte v kriznih časih sicer ni lahko dobiti, a so ga banke označile za zelo dobrega,« priznava. Kot glavne posebnosti objekta Bizjak sicer poudarja koncept, energetsko zelo varčne prostore in gradnjo po meri bodočih uporabnikov, kar pomeni, da kupcem omogočajo, da si po svojih željah in potrebah narišejo razpored in tloris svojih poslovnih prostorov ali stanovanja. Poslovni center bo gradila ljubljanska družba VG5, specialist za visoke gradnje.

V skupini Gonzaga s 45 zaposlenimi so sicer lani ustvarili za 5,3 milijona evrov prihodkov, delež izvoza pa je znašal 40 odstotkov. Njihovi največji izvozni trgi so Velika Britanija, Irska, države Beneluksa in nekdanje Jugoslavije, Nemčija, Italija, Izrael ter zalivske države.