Tiskane izdaje
Trbovlje – Problemskemu območju Hrastnika, Radeč in Trbovelj je država za začetne investicije in nova delovna mesta namenila 1,1 milijona evrov. Šestim družbam je v te namene uspelo dobiti odobrenih 997 tisočakov razvojne pomoči. A niti toliko je ne bo v Zasavje. Z odstopom hrastniških steklarjev od 358.000-evrskega projekta Zasavci puščajo neizkoriščenega skoraj pol milijona evrov.
To pa ne bo edina posledica nesrečne kandidature Steklarne Hrastnik (SH) na četrti razpis ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnološki razvoj (MGRT). Namesto načrtovanih petnajstih novih delovnih mest jih bodo lahko iz tega naslova letos in prihodnje leto v Zasavju odprli le pet – vsak od prejemnikov po eno.
SH oziroma hčerinska družba SH-GlassInspect se je na razpis MGRT prijavila s projektom avtomatizacije kontrole namiznega stekla. Leta 2018 bi za realizacijo prejeli kar 358.000 evrov ali 45 odstotkov upravičenih stroškov investicije, odprli pa bi deset novih proizvodnih delovnih mest v vlogi osebja za nadzor kakovosti in operaterjev kontrolnih linij. Ker se je izkazalo, da ponudnik opreme, s katerim so se na razpis prijavili, ne more zagotoviti vseh zahtevanih tehnoloških karakteristik, so se te dni odločili za odstop od investicije. Izpeljali jo bodo vseeno, saj želijo, kot pravijo, z njo uvesti sodobnejšo tehnologijo v proizvodnjo in izboljšati delovne razmere zaposlenih. Pogovori z novim ponudnikom za dostavo tehnologije že potekajo.
Infografika: Delo
Trinajst projektov
Na omenjenem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij ter ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest na območju treh zasavskih občin z nadpovprečno brezposelnostjo je sicer kandidiralo trinajst projektov. Poleg steklarjev so bili uspešni še hrastniška Tovarna kemičnih izdelkov (TKI), radeški Muflon, hčerinska družba Radeče Papirja Nove za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, družba za proizvodnjo hladilnih in prezračevalnih naprav Delta T iz Hrastnika in trboveljska družba za letalsko tehnologijo Aereform ter trboveljski slikopleskar, samostojni podjetnik Bojan Vene. Razen TKI, ki bo znatni del pomoči prejela leta 2018, se lahko drugi pritoka državnega denarja na račune veselijo že letos.
Sašo Knez iz Aereforma je dejal, da je vsakih sto evrov dobrodošlih. V Aereformu razvijajo tri vrste simulatorjev – med njimi tudi za družbo Pipistrel, njihov pa je tudi simulator vojaškega letala MIG-21, ki so ga to poletje posodili Ksevtu v Vitanje. Na razpisu MGRT so bili uspešni s simulatorjem za osnovno šolanje pilotov z VR-očali, ki bo septembra prejel zlato priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Slovenije. »Gre za industrializacijo simulatorjev. Dokazali smo, da deluje, zdaj moramo izdelek le še potržiti,« je rekel Knez, ki napoveduje eno novo delovno mesto.
TKI bo ves znesek vrnil državi
Največ, dobrih 407 tisočakov, bo tokrat prejela TKI. »To je približno toliko, kolikor DDV bomo morali plačati in kolikor bodo za prispevke in davke poravnali naši izvajalci. Z drugimi besedami: praktično ves znesek bomo vrnili državi,« se je za Delo odzval direktor in solastnik TKI Brane Majes.
Investicija v čiščenje fosforne kisline do prehrambne kakovosti je vredna 1,5 milijona evrov, za DDV bo podjetje odštelo 320 tisočakov. »Država mora financirati investicije, ki bodo tudi v prihodnje prinašale korist, in naša je takšna,« je dodal Majes. TKI fosforno kislino za prehrambne namene zdaj kupuje – na leto do 2000 ton. Investicijo bodo končali predvidoma sredi prihodnjega leta, ko bodo iz TKI prišle tudi prve količine cenovno ugodne fosforne kisline. V Evropi in državah nekdanje Jugoslavije je po njej veliko povpraševanje. Dveletni razpis jim bo omogočil pravočasno nabavo opreme. Kajti tudi v TKI ugotavljajo, da so dolgi, več kot polletni dobavni roki za prijavo na razpis lahko velika težava. V prvi fazi bodo odprli eno delovno mesto vzdrževalca, nadaljnje zaposlitve bodo odvisne od trga prehrambnih fosfatov in povpraševanja. S povečanim povpraševanjem pa se že nekaj časa srečujejo v radeškem Muflonu, je povedal direktor RPN in radeški župan Tomaž Režun. Povečanje naročil je bilo tudi vzrok za investicijo v sodoben stroj za tisk folij, ki bo nadomestil sedanjega mehanskega.
