Počivalšek prenovo sistema plač državnih direktorjev prevalil na SDH

Ministrstvo za gospodarstvo vse od februarja ni pripravilo prenove Lahovnikovega zakona, ki je po njihovem mnenju slab.

Objavljeno
09. avgust 2016 17.32
SDH v Ljubljani, 8. decembra 2015 [SDH,Ljubljana,Slovenski državni holding]
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Čeprav je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek že februarja letos napovedal spremembo Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače direktorjev v državnih podjetjih, predloga novele tega zakona na ministrstvu še niso pripravili. Kaže, da bodo pripravo rešitev prepustili Slovenskemu državnemu holdingu (SDH).

Na ministrstvu za gospodarstvo glede zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni ali lokalni lasti trenutno ne potekajo nobene aktivnosti, odgovarjajo na ministrstvu.

Hkrati pa ugotavljajo, da je omenjeni zakon »rigiden in pri nagrajevanju ne upošteva meril, kot so izvozna usmerjenost družb, stanje konkurence v panogi, v kateri delujejo družbe, doseganje postavljenih ciljev, kot tudi drugih kakovostnih meril (na primer zadovoljstvo zaposlenih ipd.)«.

Zato menijo, da je z vzpostavitvijo centralnega upravljanja državnega premoženja nastopil trenutek, ko bi bilo zakon mogoče nadgraditi.

Plače odvisne od uspešnosti

In kdo naj bi ga nadgradil, če ne ministrstvo za gospodarstvo? Tam odgovarjajo, da politiko prejemkov v državnih družbah pripravljajo v SDH.

»Osnutek politike prejemkov organov vodenja družb je še v procesu usklajevanja. Nov sistem prejemkov predvideva večjo povezavo med uspešnostjo poslovanja družbe in plačami uprav ter načelno odstopa od sistema vezanosti na večkratnik povprečnih plač v družbi,« pojasnjujejo v SDH.

Na ministrstvu priznavajo, da je bil Počivalšek z osnutkom že seznanjen, kakšno je njegovo stališče o tem, pa niso hoteli povedati. »Uradno stališče bo ministrstvo lahko podalo, ko bodo pristojni organi SDH potrdili politiko prejemkov,« pravijo.

Rešitve SDH bodo po naših informacijah pripravljene tako, da jih bo mogoče vnesti bodisi v zakon bodisi kot politiko prejemkov, o kateri bo glasovala skupščina posamezne državne družbe. V vsakem primeru pa bodo rešitve morale dobiti politično soglasje, saj se mora po zakonu o SDH s spremembo politike prejemkov strinjati tudi vlada.

Omejitev plač direktorjev v državnih družbah torej ne bo mogoče odpraviti brez soglasja vladajoče koalicije. Čeprav je gospodarstvo tem omejitvam od začetka nasprotovalo, si politika do zdaj zaradi nasprotovanja sindikatov in dela javnosti v to ni upala posegati.


Nekdanji direktor SDH Marko Jazbec je na mesec prejemal slabih 11.000 evrov plače. Foto: Roman Šipić/Delo

Omejitve od leta 2010

Spomnimo, Lahovnikov zakon je plače vodilnih menedžerjev v podjetjih pod večinskim državnim ali lokalnim vplivom leta 2010 omejil na tri- do petkratnik povprečne plače podjetja ali skupine, variabilni del pa na 15 do 30 odstotkov izplačanih osnovnih plač.

Zakon ne velja za slabo banko, kjer je vlada sprejela posebno politiko prejemkov in je plača glavnega direktorja omejena na 15.000 evrov bruto, in za Slovenski državni holding (SDH), kjer pa omejitve kljub temu upoštevajo. Plača predsednice uprave Lidie Glavina in njenega predhodnika Marka Jazbeca na mesec znaša slabih 11.000 evrov bruto.

Tudi najvišje plače drugih šefov državnih družb so ostale v teh okvirih – v državnih bankah, HSE, Kapitalski družbi ... Osnovno plačilo predsednikov uprav Zavarovalnice Triglav in SID Banke znaša okoli 13.000 evrov. Po prejemkih odstopata prva moža Petrola in Krke, Tomaž Berločnik in Jože Colarič, kjer pa omejitve, kljub delnemu državnemu lastništvu ne veljajo. Prvi je lani mesečno skupaj z variabilnim delom povprečno zaslužil 26.000 evrov, drugi 68.000 evrov.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ugotavlja, da je ureditev Lahovnikovega zakona neustrezna in rigidna, o čemer pišemo na 1. strani, zato bi zakon nadgradil. Kako, ne razkrije, je pa to za zdaj preložil na SDH. Odpravo omejitev iz tega zakona je za državne družbe leta 2013 predvidel že predlog zakona o SDH, ki bi odločanje o višini prejemkov uprav prepustil skupščini družbe. A takratna vlada Alenke Bratušek je predlog najprej podprla, nato pa zaradi politične nepriljubljenosti umaknila.

Kočljivo vprašanje

Sindikati tudi letos pozimi ob napovedi možne odprave omejitev na direktorske plače temu niso bili naklonjeni. Sindikalistka in predsednica ekonomsko-socialnega strokovnega odbora SDH Lidija Jerkič pravi, da tega na odboru še niso obravnavali in da s predlogi SDH ni seznanjena.

Kot ugotavlja, pa so plače vedno zelo občutljivo vprašanje. »Splošna pravičnost v tem razmerju plač mora biti,« pravi, a hkrati dodaja: »Po eni strani si želimo velik nabor dobrih strokovnjakov, ki jih v domačem bazenu ni dovolj ali pa jih ne najdemo. Če pa te kompetentne kadre iščemo zunaj Slovenije, pa smo povsem neprivlačni.«

Strinja se, da imamo zaradi omejitev negativno selekcijo in tako pogosto z njimi dosežemo ravno nasprotni učinek: »Da pustimo ribarjenje tistim, ki za ta denar hočejo priti na takšno mesto, ne pa tiste, ki bi si jih želeli.« Pravi, da načelno vsi podpirajo odvisnost plače od uspešnosti, po drugi stani pa se postavljajo omejitve, kar vodi v iskanje obvodov za izplačila. »Ko na eni strani zamašimo tri luknje, na drugi čez šest lukenj spet teče ven,« ponazori.