Pripravljamo eno večjih investicij v domačem lesarstvu

Pogovor z Blažem Miklavčičem, direktorjem GH Holdinga, o Gozdarstvu Grča.
Objavljeno
13. november 2017 19.20
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana – Gozdarstvo Grča bo postalo največji ponudnik polizdelkov iz slovenskega lesa. Tako je dejal Blaž Miklavčič, direktor GH Holdinga in predsednik nadzornega sveta lesarskega podjetja iz Kočevja. Miklavčič je napovedal posodobitev žage v Ribnici ter investicijo v avtomatizirano žago, sušilnico lesa in kogeneracijo na lesne sekance v Kočevju. V drugi fazi bodo postavili skladišče lesnih polizdelkov.

GH Holding je prejšnji mesec prevzel Gozdarstvo Grča, kjer ima 89,3-odstotni delež. Kakšni bodo vaši koraki v tem podjetju, ki je izgubilo koncesijo in v zadnjih letih večinoma posluje z izgubo?

Pred prevzemno ponudbo smo že odkupili ključne terjatve do Gozdarstva Grča, tako da smo tako večinski lastnik kot tudi praktično edini upnik. Grča je v zadnjih letih izgubila koncesijo, tako kot vsi koncesionarji. Slabo se je končal projekt Costelle, kjer je bila Grča večinski lastnik.

S prodajo Costelle so ostali samo dolgovi, ki smo jih odkupili od bank. Podjetje potrebuje bistveno drugačen poslovni model. Ponavadi se pojavljam v panogah, nad katerimi so vsi obupali. Tako je bilo ob začetku krize v gradbeništvu, prav tako smo nepremičninske projekte začeli razvijati, ko je bil nepremičninski trg globoko v recesiji.

Podobno je tudi s primarno lesno proizvodnjo, ki je stigmatizirana že od osamosvojitve Slovenije. Tu nas z velikim naskokom prehitevata Hrvaška in Bosna, da o Avstriji niti ne izgubljamo besed. Odločil sem se za projekt na tem področju, ideja pa je relativno enostavna. Grča se bo usmerila izključno v osnovno dejavnost, to je primarna lesna predelava in deloma tudi gozdarska proizvodnja, vendar slednja v bistveno manjšem obsegu kot danes. Ključni bodo razrez lesa, izdelava polizdelkov, sušenje in prodaja. Grča ima dve lokaciji.

Žaga v Ribnici predela 25.000 do 30.000 kubičnih metrov lesa na leto. S posodobitvijo žage - deloma že letos, sicer pa v prvem četrtletju prihodnje leto - bomo povečali kapaciteto razreza na 100.000 kubičnih metrov iglavcev na leto.

Pripravljamo tudi veliko novo investicijo v Kočevju, in sicer popolnoma avtomatizirano žago za listavce z letno kapaciteto 150.000 kubičnih metrov, investiciji bo dodana tudi sušilnica lesa in kogeneracija na lesne sekance. Investicija v žago v Kočevju se mora končati prihodnje leto. Skupaj bo torej letna kapaciteta razreza Grče 250.000 kubičnih metrov lesa.

To je največ med slovenskimi žagami.

Praktično toliko, kot je kapaciteta skoraj vseh slovenskih žag. Kar znajo Avstrijci na svojih megažagah, znamo tudi v Sloveniji na manjših žagah. Vendar je na slovenskih žagah obrtniška tehnološka filozofija, mi pa bomo uvajali industrijsko logiko, ker lahko le tako preživimo na globalnem trgu. Ker je prevzemna ponudba uspela, bomo Grčo dokapitalizirali.

Koliko denarja je GH Holding namenil za odkup terjatev in delnice?

Doslej smo vložili tri milijone evrov

V kakšni višini bo dokapitalizacija?

To se bomo še odločili. Toliko da bo kapitalska struktura primerna in da bo Grča lahko samostojno poslovala na trgu in se razvijala. Od 1. septembra je v Grči nova uprava (direktor je Stojan Rovan, prokurist pa Ivan Novak, op. p.), ki aktivno dela.

Z razvojem dogodkov sem kot predsednik nadzornega sveta zadovoljen ter veliko sodelujem pri reorganizaciji in umeščanju Grče ne lesni poslovni zemljevid. V Ribnici bo investicija znašala 1,5 milijona evrov, v Kočevju pa dobrih osem milijonov evrov. Skupaj gre torej za desetmilijonsko investicijo in to bo ena večjih investicij v lesarstvu v Sloveniji. K sodelovanju bomo povabili tudi manjše žage v regiji.

Torej na Kočevskem.

Tako je, na Kočevskem, Dolenjskem, Notranjskem, do Ljubljane. Manjše žage bi vključili v naš poslovni model. Vendar na manjših žagah ne morejo delati vsega, da bi bile ekonomične, se morejo specializirati. Zelo resno razmišljamo še o naslednjem koraku; ambicija Grče je postati slovenska lesna družba v pravem pomenu besede.

V drugi fazi, to je leta 2019, bomo v Kočevju predvidoma postavili veliko preskrbno skladišče, kjer bomo ponujali sušene lesne polizdelke za mizarsko industrijo v Sloveniji in regiji. Del prodaje bo za znane kupce, večji del pa iz skladišča. To bi moralo imeti kapaciteto vsaj 25.000 kubičnih metrov polizdelkov. Tako bomo postali največji ponudnik polizdelkov iz slovenskega lesa.

Za kakšne polizdelke gre?

Različni profili za stavbno pohištvo, drugo pohištvo, debel furnir za parkete, obloge in tako naprej. Gre za številne polizdelke za mizarsko industrijo.

Kupci bodo torej predvsem mizarska podjetja?

Tako je. Ponudili jim bomo izdelke iz skladišča, tako da industriji ne bo treba vnaprej razmišljati o surovini, ampak da bodo najbolj standardizirani polizdelki vedno na razpolago.

Kako močan del so mizarska podjetja v Sloveniji?

Čedalje močnejši. Ta industrija se zelo hitro razvija, manjši mizarji postajajo večji. V primerjavi s primarno lesno industrijo je mizarska industrija v boljši kondiciji in ima zelo dobre razvojne koncepte.

Kje boste odkupovali les?

Računamo na sodelovanje z manjšimi in večjimi lastniki gozdov. Verjamem, da bomo na trgu s korektnimi poslovnimi odnosi zelo hitro prepričali lastnike, ki danes prodajajo les v tujino, da ga bodo pod istimi pogoji bili pripravljeni prodajati doma. Naša prednost sta krajša transportna pot in moderna tehnološka oprema.

Boste lahko plačali toliko kot Avstrijci?

Definitivno. Že zdaj smo pripravljeni les plačevati vnaprej. Ne bomo nič slabši in nič boljši kupci lesa kot Avstrijci. Res je, da se danes v Sloveniji iztrži nekoliko nižja cena. Vendar je bistvena razlika, ker avstrijski kupci sami klasificirajo in po lupljenju izmerijo okrogel les. Slovenski prodajalci se namreč podrejajo avstrijski klasifikaciji lesa po kakovostnih kategorijah.

Blaž Miklavčič Foto: Roman Šipić/Delo

V Sloveniji je obratno, saj so kupci premajhni, da bi imeli lasten sistem klasifikacije. Če v Avstriji kupec ponudi za kategorijo lesa A npr. 100 evrov, za kategorijo B pa npr. 60 evrov za kubični meter in če le nekaj odstotkov lesa iz kategorije A klasificira v kategorijo B, je povprečna cena enaka oziroma celo nižja tisti v Sloveniji. V Avstriji se les plačuje tudi vnaprej, a se za to obračuna finančni popust. S svojo velikostjo bomo razvili tudi svojo klasifikacijo. Naša nabavna filozofija bo bližje filozofiji avstrijskih kot slovenskih žag, predvsem zaradi velikosti in tehnološke opremljenosti.

Ste se morda dogovarjali tudi o odkupu lesa od Slovenskih državnih gozdov?

Z njimi korektno sodelujemo in na to računamo še naprej. Prodajna politika Slovenskih državnih gozdov se spreminja in razvija, deklarativno naj bi slovenske žage imele prednost pri nakupu. Največ, kar pričakujemo od Slovenskih državnih gozdov, je enakovrednost s tujimi kupci.

Ne pričakujete pa, denimo, dogovora o zagotavljanju letnega odkupa lesa?

Tega si ne upamo pogojevati, smo pač samo slovensko podjetje oziroma domači vlagatelj. To si lahko privoščijo tuji investitorji. Slišal sem, da ga postavljajo vlagatelji iz Škotske (družba BSW, op. p.), ki poskušajo narediti žago, podobne kapacitete kot mi.

Les boste kupovali na Kočevskem, pa verjetno tudi v ostalih regijah?

Tako je, trg je Slovenija. Gledamo tudi čez mejo, pa širše po Evropi. Denimo Bavarska je ogromen ponudnik lesa, predvsem iglavcev. To si bomo lahko privoščili zaradi naše logistične sposobnosti. Kočevje ima zaradi prihajajoče železniške proge in industrijskega tira, ki ga imamo v svojem kompleksu, odlično logistično lego. Velike količine je namreč bistveno učinkoviteje voziti po železnici kot cesti, pa še okoljsko je bolj odgovorno.

Foto: Roman Šipić/Delo

Boste morda v prihodnje iz lesnih polizdelkov prešli še na končne izdelke z višjo dodano vrednostjo?

Zagotovo. Zdaj delamo prvi korak, prav gotovo se pri njem ne bomo ustavili. Stremimo k čim višji dodani vrednosti in se bomo vzpenjali tudi po tehnološki hierarhični lestvici.

Koliko ljudi zaposluje Grča?

V podjetju je 60 zaposlenih.

Kakšni so načrti na kadrovskem področju?

Kadrovsko prestrukturiranje se je že začelo. Glede na naše načrte ter predvideno rast realizacije in dodane vrednosti bomo odpirali nova delovna mesta, tako da se bo število zaposlenih povečevalo. Glede na avtomatizacijo proizvodnje in višjo dodano vrednostjo bodo nova delovna mesta zahtevnejša in tudi atraktivna.

Kako se lesna dejavnost dopolnjuje z inženiringom GH Holdinga?

GH Holding je ozko specializiran na tri področja in vse bolj se ukvarjamo tudi z lastnimi investicijami. Les postaja prestižni material prihodnosti tudi v gradbeništvu in kar se panoge tiče, nismo daleč od lesa.

Vaše podjetje MM Teh 
je postalo 6,4-odstotni lastnik Mlinopeka.

To je povsem finančna naložba. Imel sem priložnost za pameten denar kupiti nekaj, kar še za pametnejši denar lahko prodam.

Se boste usmerili še v kakšno naložbo?

Ne, za zdaj je projekt primarne lesne industrije. Izziv je v praksi dokazati tisto, kar v Sloveniji samo govorimo že 25 let, da bi morali narediti na področju lesa - ustvariti dobičkonosno razvojno usmerjeno gospodarsko pobudo.