Tiskane izdaje
Radeče - Predlog treh družb upnic, da se nad družbo Radeče Papir nova (RPN) uvede postopek prisilne poravnave, očitno še dolgo ne bo doživel epiloga. Igorju Rakuši, enemu od predlagateljev postopka in nekdanjemu direktorju RPN, je uspelo s pritožbo na višjem sodišču. Postopek prisilne poravnave za RPN je zato prekinjen, primer se seli na ustavno sodišče.
Ustavno sodišče bo presojalo o ustavnosti istega člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, t. j. člena 221 j, na katerega so se marca letos sklicevali tudi predlagatelji prisilne poravnave: Interexpo Skupina, Strelski center Gaj in Strelski klub Central. Vsi so lastniško povezani z Igorjem Rakušo, od RPN pa zaradi posojil terjajo dva milijona evrov. Posojila segajo v čas, ko je vodenje RPN prevzel Rakuša, ki je v dolino ob Sopoti leta 2013 pripeljal dubajski Emkaan, pod katerim papirnica in hčerinski Muflon z poslujeta še danes. Partnerstvo z Rakušo se je 2015. končalo s sporom, ki se bo zaradi ovadb z ene in druge strani najverjetneje nadaljeval na sodišču. Ena od ovadb se nanaša tudi na postopek prisilne poravnave.
Rakuša je še z dvema predlagateljema na podlagi bilance za 2015 in izkazane 1,7-milijonske nekrite izgube dokazoval njeno insolventnost. Okrožno sodišče v Celju ga je zato, ker ni priložil revizorskega poročila, sprva pozvalo k dopolnitvi predloga, nato pa ga zavrnilo, da je predlog vložil nepravilno, v času, ko je zadnje objavljeno letno poročilo nosilo letnico 2014 in ne 2015, na katero se je skliceval. Tudi terjatve se nanašajo na 2015 in 2016, ne na 2014. Rakuša se je zatem pritožil na višje sodišče, ki je razveljavilo sklep o zavrnitvi predloga za začetek prisilne poravnave, saj mora sodišče odločati na osnovi vseh okoliščin od vložitve tožbe do izreka sodbe. V primeru RPN to pomeni, da je treba upoštevati ne le zadnje objavljeno letno poročilo v času vložitve predloga, ampak med drugim tudi, da RPN ni več insolventna. Letošnje polletje sta RPN in Muflon zaključila s 440.000 evri dobička pred obdavčitvijo in amortizacijo. Lanska bilančna izguba je znašala dobrih 3,3 milijona evrov, od tega je bilo nekrite čiste izgube poslovnega leta za slabih 870 tisočakov, prenesene čiste izgube pa za 2,4 milijona evrov.
Zanimivo, da je že višje sodišče izrazilo pomislek o ustavnosti instituta upniške prisilne poravnave in morda nedopustnem posegu v pravice dolžnika. V zadnjih letih se je občutljivost sodišč za zlorabe v postopkih zaradi insolventnosti očitno povečala, sodna praksa pa prav ZFPPIPP izpostavlja kot tisti zakon, ki »ustvarja izrazito neuravnotežen položaj udeležencev«. Sodišče meni, da so pri upniški prisilni poravnavi interesi upnikov, ki predlagajo prisilko, bolje varovani kot interesi dolžnika.
Na osnovi mnenja, da člen 221 j ZFPPIPP ni skladen z ustavo, saj dolžniku – v tem primeru RPN – odreka pravico do pritožbe na sklep o začetku prisilne poravnave in mu šele po uvedbi postopka daje možnost ugovora, bodo celjski sodniki, preden bodo ponovno odločali o Rakuševem predlogu, počakali na oceno ustavnih kolegov, postopek pa v tem času ne bo tekel.
