Tiskane izdaje
Kot so maja v Mariboru opozorili udeleženci letošnje konference Podim, ki velja za enega vodilnih startup dogodkov v Alpsko-jadranski regiji, vidijo priložnost predvsem v dodatnih davčnih olajšavah in oprostitvah, poenostavitvah in zmanjšanju birokracije ter zakonodajne regulative kot tudi okrepitvi pozitivnega odnosa do podjetništva. Prav tako si želijo boljše podpore ustanoviteljem startup podjetij, boljšega poznavanja dejanskih potreb startupov ter nadaljnje podpore v obliki javnega dolžniškega in lastniškega kapitala.
Na podlagi teh predlogov je začel nastajati osnutek akcijskega načrta, bili pa so tudi osnova za oblikovanje koordinacijske skupine na ravni vlade, v katero so vključeni tudi predstavniki večjih in uspešnejših startup podjetij. Vodi jo državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik.
Najboljši odhajajo
Po nekaterih ocenah je Slovenijo v zadnjih petih letih zapustilo nekaj sto vrhunskih startup podjetnikov in strokovnjakov, ki predstavljajo vsaj deset odstotkov te družbene skupine. Slovenija namreč ni konkurenčna kot startup okolje, zato se sooča s hitrim odzivom delovne sile, opozarjajo v zagonskih podjetjih. Mladi, visoko izobraženi kadri iščejo poslovne priložnosti drugje, najpogosteje zaradi rigidnega in neodzivnega poslovnega okolja, ki se ne odziva na njihove zahteve in nove načine poslovanja.
Startupi so tako pripravili pregled potrebnih popravkov zakonodajnega in poslovnega okolja v Sloveniji na povsem konkretnih področjih, je pred začetkom delavnice povedal Slapnik. »Namen današnje delavnice je njihova predstavitev posameznim ministrstvom s praktičnega vidika, te aktivnosti pa z željo, da se ne prelaga odgovornost z enega ministrstva na drugo, koordiniramo v kabinetu predsednika vlade,« je dodal.
Povedal je še, da želijo rešitve za večino opredeljenih izzivov najti že do naslednje konference Podim, to je do spomladi 2018.
Delavnico so organizirali v sodelovanju s Startup skupnostjo Slovenije, katere predstavniku Alešu Špetiču se zdi škoda, da startupom kot eni najhitreje rastočih podpanog v Sloveniji ne bi dali priložnosti. »Zato smo se zbrali in sestavili seznam naših največjih težav,« je pojasnil.
Prepočasni postopki
Med temi je izpostavil številne postopke, ki so za podjetja, ki poslujejo na globalnem trgu, v Sloveniji prepočasni. »Gre za težave s ceno dela, saj smo pogosto nekonkurenčni, gre za težave, ki se nanašajo na nerazumevanje neke proaktivnosti, ki jo startupi imajo,« je nadaljeval. Kot je pojasnil, so startupi podjetja, ki poslujejo razmeroma kratek čas, a takrat žanjejo največje uspehe in pogosto nimajo časa za večmesečne postopke. »Ravno tu poskušamo najti rešitve, ki nam bodo olajšale delo.«
V startup ekosistemu ima pomembno vlogo Slovenski podjetniški sklad. »Smo povezovalec ukrepov, ki jih oblikuje država s startup ekosistemom,« je dejala direktorica sklada Maja Tomanič Vidovič. Sama je bila tudi v delegaciji, ki se je pred kratkim udeležila dogodka za zagonska podjetja v Silicijevi dolini, izkušnje s tega obiska pa so predstavili tudi približno 30 udeležencem današnjega dogodka v Ljubljani.
