Tiskane izdaje
Polzela – Kriminalisti že nekaj časa preiskujejo preteklo poslovanje Polzele, ki se spet bori z insolventnostjo. Kljub lanski milijonski državni pomoči in še letošnji konverziji terjatev, ko je država postala solastnica družbe, se je ta znašla pred stečajem. Predsednik uprave Peter Kunstič pravi, da vseh možnosti še ni izčrpal, a Furs mora nujno odblokirati račune.
Medtem ko kriminalistična preiskava poteka že nekaj časa, ne počivajo nepridipravi, ki so v nedeljo ponoči vdrli v prostore Polzele in želeli ukrasti modele za nogavice, s čimer bi bila tovarna operativno nesposobna. Peter Kunstič tako sumi, da je šlo za sabotažo. Tatove, ki so modele spravili že čez ograjo, so ustavili delavci, je pojasnil Kunstič: »Denarja za varovanje nimamo, zato so se delavci organizirali v volontersko dežurno ekipo.«
Kunstič je ob prihodu v družbo zaradi težke finančne situacije podvomil v pravilnost preteklega poslovanja. O državni pomoči, šlo je za milijon evrov, je dejal, da tega milijona še ni našel, da pa je šel najbrž za repromaterial.
Dvorjakova vesela preiskave
Njegova predhodnica Karmen Dvorjak na očitke odgovarja: »Če pustimo ob strani, da predsedniku uprave v mesecu dni, odkar vodi podjetje, ni uspelo pogledati kratkega seznama porabe državne pomoči, potem ne vem, kaj dela v Polzeli. Sicer pa je državna pomoč podjetjem ena najbolj dosledno nadzorovanih kategorij porabe v gospodarstvu. V primeru Polzele jo je poleg vseh drugih organov nadzoroval in njeno razporeditev tudi soodobraval še prisilni upravitelj. Še pred tem pa jo je potrdilo sodišče in tudi upniški odbor upnikov Polzele. Vsi izdatki so bili usklajeni s programom, na osnovi katerega je državna pomoč tudi bila odobrena in so pokrivali tekoče stroške poslovanja Polzele.« Pravi, da je kriminalistične preiskave vesela, saj naj bi potrdila gospodarnost njenega poslovanja: »Sedaj bodo še kriminalisti pregledali skrbnost poslovanja v Polzeli tudi v času mojega mandata. Lahko bodo samo potrdili gospodarnost poslovanja in izjemno angažiranost za ohranjanje proizvodnje ter pospeševanje prodaje.«
Na ministrstvu za gospodarstvo pa so nam odgovorili, da so nadzor nad porabo dodeljene državne pomoči opravili že 16. septembra lani. »Izvedli smo pregled dokumentacije v zvezi z namensko porabo sredstev kratkoročnega kredita in ugotovili, da so bila sredstva porabljena predvsem za nadaljevanje proizvodnega ciklusa, to je za surovine, barve, preje, kemikalije, energente. Podjetje je poravnalo tudi polovico regresa in šestino odpravnin – obveznosti, ki so nastale po postopku prisilne poravnave,« so pojasnili. Iz tega je mogoče sklepati, da nepravilnosti niso ugotovili.
Dvomi o uspehu
Prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je že takrat dvomil o uspehu družbe kljub pomoči: »Poslovanje ni bilo tako, da bi lahko preživeli. To sem večkrat opozoril v poročilih.« Tako je nameraval dati ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave, vendar prepozno. Kot je opozoril, je Polzela prve tri mesece v prisilni poravnavi poslovala z izgubo, kot je napovedala, kasneje pa se je izguba nadaljevala, čeprav so napovedovali dobiček.
Medtem ko stroji v Polzeli stojijo, so zaposleni na dopustu že od konca julija. Čeprav upajo, da se bodo še lahko vrnili v tovarno, kjer so se že odpovedali dvema plačama v letu 2014, bodo nekateri izplačila za že opravljeno delo težko dočakali. Delavci bodo imeli novo srečanje z upravo in takrat bo več znanega, ali bodo z delom lahko nadaljevali.
Kunstič je lastnikom ponudil dokapitalizacijo. Največ pa je za zdaj odvisno od finančne uprave (Furs), ki je konec julija blokirala račune družbe. S Fursom so v pogovorih, je povedal Kunstič.
Podržavljenje ni najboljše
Država ima v Polzeli 30-odstotni lastniški delež, obstaja pa možnost, da bi ta delež še povečala. Neuradno je mogoče izvedeti, da bi SDH od slabe banke in Merrill Lynch neodplačno lahko prevzel še 37-odstotni delež. To pa bi bilo po mnenju poznavalcev za družbo slabo, saj bi ji zasebni lastniki veliko lažje pomagali kot država, ki je podrejena pravilom o dodeljevanju državnih pomoči. Na SDH pravijo, da delež v Polzeli vse od državne pridobitve deleža aktivno upravljajo in sodelujejo pri reševanju družbe. »Odločitev o morebitnem nakupu dodatnega deleža v družbi Polzela je v pristojnosti Republike Slovenije, ki bi v tem primeru tudi financirala nakup,« dodajajo.
