Tiskane izdaje
Zagreb – »Nihče ni pričakoval, da bo investicijska konferenca Ljubljanske in Zagrebške borze prerasla v tako pomemben dogodek, saj se je zanimanje za sestanke povečalo kar za 25 odstotkov glede na lani,« je ob začetku tokratne, že tretje investicijske konference obeh borz, imenovane Slovenski in hrvaški dan investitorjev, dejala predsednica uprave Zagrebške borze Ivana Gažić.
Konference se je po njenih besedilo udeležilo večje število tujih investitorjev, kar je le dokaz več, da gre bržkone res za resen vsakoletni dogodek. Njen kolega Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze je dodal, da ima regija zagotovo možnosti za razvoj in da je zanimanje za vlaganja precejšen.
Na konferenci se je predstavilo sedem slovenskih in šest borznih družb t. i. najvišje kakovosti; od Atlantic Grupe, HT (hrvatski telekom), Valamar Riviere in Podravke s hrvaške strani, do Gorenja, Krke, Luke Koper, Petrola, Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Triglav. Na dogodku je sodelovalo 28 investicijskih družb in bank s 65 analitiki oziroma vlagatelji, ki so na zagrebško srečanje prišli z Madžarske, Češke, Estonije, ZDA, Hrvaške in Slovenije.
Ugibanja
Hrvaška v tem trenutku ni v dobri gospodarski kondiciji. Res je, kot je dejal analitik Tomislav Bajić, da Hrvaška že drugo leto ni v recesiji, a bolj kot to je pomembno, da so za kapitalski trg na Hrvaškem posebej zanimive morebitne privatizacije državnih deležev v več družbah, kot na primer v Končarju, v katerem se je postopek že začel.
Sicer je te dni državni hrvaški center za restrukturiranje in prodajo pozval k oddaji neobvezujočih ponudb za odkup državnega deleža v družbi Končar-El, pa tudi turističnih družb Sunčani Hvar in HTP Korčula.
Do ponudbe državnih deležev v Podravki, Croatia Osiguranje, Aci, Luka Rijeka, Petrokenija in Croatia banki (kot najbolj zanimivih podjetjih, v katerih ima Hrvaška namen odprodajati svoje lastniške deleže) za zdaj še uradno ni prišlo, a ugibanj je vedno več. Zato tudi ne čudi, da med gospodarsko srenjo na hrvaškem vse glasneje ugiba, ali so hrvaški vlagatelji res zainteresirani za slovenski zavarovalniški trg oziroma njene posamezne segmente.
Kot je še dejal Tomislav Bajić, gre za zdaj zgolj le za ugibanja, saj Adris, ki naj bi po nekaterih napovedih nameraval povečati delež v Pozavarovalnici Sava, še ni razkril svojih načrtov. Podobno je ocenil analitik slovenske investicijske družbe Alta Sašo Stanovnik, ki je zavarovalnice sicer izpostavil kot bolj zanimive na slovenskem kapitalskem trgu.
»Delnice zavarovalnic Triglava in Save Re so ene bolj zanimivih na slovenskem trgu, čeprav obstajajo še bolj zanimive, a spregledane delnice,« je dejal v kratkem pogovoru.
Podravka s seznama strateških družb
Hrvaška vlada je s seznama strateških državnih družb izbrisala podjetja Podravka, Croatia Airlines, Luka Rijeka, Croatia osiguranje, Croatia banka, ACI in Končar-elektroindustrija. Premier Tihomir Orešković je sicer zanikal, da bo to pomenilo prodajo vseh osmih podjetij.
Pojasnil je le, da so zgolj odprli možnost za njihovo privatizacijo, če bo to potrebno. Prodaji državnih deležev v nekaterih javnih podjetjih, kot sta Podravka in ACI, pa ostro nasprotuje opozicija, na čelu z levosredinsko SDP, saj menijo, da gre za podjetja, ki imajo nacionalni pomen.
Afera Podravka
Na plano je prišlo nadaljevanje afere, povezane s Podravko, stare že nekaj let. Takrat so na vrata člana predsedstva HDZ in nekdanjega gospodarskega ministra Damirja Polančeca potrkali policisti, preiskali nepremičnine, zasegli dokazno gradivo in ga kmalu za tem obvestili, da mu bodo odvzeli prostost. Polančec je bil osumljen, da je bil kot član vlade vpleten v odmevno afero nezakonitega lastninjenja enega izmed najuglednejših hrvaških podjetij Podravka oziroma da je v tej sumljivi operaciji zlorabil položaj in pooblastila.
Z afero Podravka pa naj bi bila povezana tudi afera s hrvaško naftno družbo Ina, o čemer pa hrvaški mediji, vsaj za zdaj, še niso potegnili vzporednic. Takratna aretacija visokega funkcionarja HDZ je bila dotlej nepredstavljiva, saj je Polančec veljal za enega pomembnejših in nedotakljivih članov vlade Iva Sanaderja. Polančec je bil v upravi koprivniškega podjetja od leta 2000 do leta 2005, ko ga je v vlado povabil Sanader.
Kljub odhodu je bila javna skrivnost, da je ostal ključni človek podjetja, neuradno pa so ga omenjali kot »gubernatorja« Podravke. Z njegovo kariero je šlo navzdol, ko so se razkrile vse podrobnosti »začimbne afere« oziroma policijsko-tožilske operacije Spice. Ta je razkrila Podravkine menedžerje, ki so si želeli kar z denarjem podjetja zagotoviti lastništvo nad živilsko velikanko.
Te dni pa se je na plano izplavalo še nekaj podrobnosti; in sicer, da naj bi švicarski kriminalisti odkrili, kako naj bi se na bančnih računih posameznikov iz Podravke znašel denar neznanega porekla. Domnevno od švicarske družbe, povezane s Podravko in njeno logistiko. Vsote denarja »neznanega izvora« na bančnih računih nekdanjih menedžerjev Podravke pa, kot kažejo odkritja, še zdaleč niso nizke, ampak se gibljejo celo do 400.000 evrov.
Oglasili so se še hrvaški ekonomisti in dali vedeti, da bi prodaja Podravke pravzaprav pomenila za Hrvaško propad vasi in propad hrvaškega kmetijstva.
