Še včeraj prelomna novost, danes že »lanski sneg«

Še pred dvema desetletjema je bilo pošiljanje SMS-sporočil funkcija, skrita globoko v navodilih za uporabo mobilnih telefonov, danes pa so aplikacije za pošiljanje sporočil najbolj vroča tema pri razvoju tehnoloških velikanov. Prehitevajo družbena omrežja tako po številu aktivnih uporabnikov kot tudi po poslanih fotografij in videov in so očitno prihodnost večdesetmilijardnega globalnega trga aplikacij, tudi na področju oglasov in medijev.

Industrija mobilnih aplikacij je še pred kratkim cvetela. Skladno s prodajnimi številkami pametnih telefonov se je širila kot požar v sušnem gozdu. Toda sledil je razvoj skrb vzbujajočih trendov. Vladavina dvajsetih velikanov, ki si deli približno polovico prihodkov z globalnega trga aplikacij, pušča vse manj prostora za majhne, neodvisne igralce, za katere je postalo financiranje tekme z močnimi konkurenti predrago. Število prenesenih aplikacij se še vedno povečuje, toda poplava možnosti začenja begati in plašiti uporabnike med brskanjem po spletnih trgovinah. Njihovo navdušenje ponehuje, kar se kaže predvsem v dejstvu, da približno četrtina naloženih aplikacij ne dočaka niti drugega zagona – uporabniki jih zbrišejo skoraj tako hitro, kot jih na telefon naložijo.

Skorajda edini segment trga, ki se razvija hitreje od napovedi, so aplikacije za pošiljanje sporočil. In tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Analitska hiša IDC ugotavlja, da bo za levji delež rasti prihodkov na globalnem trgu aplikacij – leta 2015 je bil trg brez prihodkov od oglasov vreden 34,2 milijarde dolarjev, do leta 2020 naj bi zrasel na 57 milijard dolarjev – poskrbel prav razvoj aplikacij za pošiljanje sporočil, ki že nekaj časa omogočajo mnogo več kot samo izmenjavo mnenj med prijatelji.

Facebookova ofenziva

Več kot 2,5 milijarde ljudi ima danes na svojih telefonih naloženo najmanj eno aplikacijo za pošiljanje sporočil, kot so v Sloveniji priljubljeni whatsapp, viber ali uspešnica med mladimi snapchat. In njihovo število se bo samo še povečevalo. Po oceni družbe Activate bo rednih uporabnikov aplikacij za pošiljanje sporočil vsak čas že več kot 3,6 milijarde.

Najmanj eno aplikacijo za pošiljanje sporočil ima na svojem pametnem telefonu že skoraj vsak drugi zemljan. Aplikacije – že na prvi pogled pa tudi po uradnih statistikah – so že, vsaj med mladimi, prehitele družbena omrežja, ki tako počasi že doživljajo enako usodo kot stari dobri stacionarni telefon. Uporabniki whatsappa namenjajo tej aplikaciji v povprečju že več kot 200 minut na teden – precej več kot omrežju facebook. Samo lani so prek aplikacije poslali več kot 10.000 milijard sporočil. Vsak posameznik jih je torej poslal več kot 1000. Prihodnje leto naj prek vseh tovrstnih aplikacij poslali že 27.200 milijard sporočil.

Kako velik posel so oziroma še bodo aplikacije za pošiljanje sporočil, dokazuje tudi vse večje zanimanje velikih igralcev zanje. Viber, ki ga ima na svojih napravah 600 milijonov ljudi (dobra tretjina jih je aktivnih), je leta 2014 za 900 milijonov dolarjev kupilo japonsko podjetje Rakuten. Le nekaj dni kasneje je Facebook kupil whatsapp – za vrtoglavih 22 milijard dolarjev. Največje družbeno omrežje na svetu si je tako začelo cementirati prevladujoč položaj na trgu aplikacij za pošiljanje sporočil. Drugi temelj je postavil z ločitvijo aplikacij facebook in messenger. Zadnja ima danes okoli 900 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov.

Ameriški velikan ima tako dostop do približno dveh milijard aktivnih uporabnikov, ki bi se lahko spremenili v kure, ki nosijo zlata jajca. V Facebooku pričakujejo, da bo whatsapp do leta 2020 prinašal okoli pet milijard dolarjev letnih prihodkov, približno 25-krat več kot danes. Toda za to bo moral še širiti svojo ponudbo, da bo ostal pred še pred kratkim spečima velikanoma na področju novodobnih možnosti aplikacij za pošiljanje sporočil, a danes predramljenima Applom in Googlom.

Le poceni sporočila so premalo

Če se je vojna tehnoloških velikanov začela na trgu pametnih telefonov in nadaljevala na trgu operacijskih sistemov, smo danes priča začetkom tretje velike bitke – bitke na trgu spletnega klepetanja. V njej se ne osredotočajo zgolj na aplikacije, temveč tudi na povezave med telefoni, uporabniki in njihovimi aktivnostmi na različnih platformah.

Zmagovalec bo tisti, ki bo znal prepletanje vsega naštetega najbolje monetizirati. Facebook v Severni Ameriki danes ustvari približno 50 dolarjev prihodkov na uporabnika na leto. Če bo znal pretvoriti v denar povezave med prijatelji, bo znesek podvojil. Če bo znal monetizirati povezave med uporabniki in podjetji, pri katerih se oblačijo, se igrajo, jejo, se zdravijo in potujejo, lahko iztrži tudi desetkrat več.

»Premikamo se v svet, kjer ljudje pričakujejo, da se bo vse zgodilo v aplikaciji za pošiljanje sporočil,« je pred kratkim napovedal Takeši Idezava, izvršni direktor aplikacije za pošiljanje sporočil line, ki se je ravno prejšnji teden izjemno uspešno odpravil na borzo. S prvo javno ponudbo delnic (IPO) želi zbrati 1,1 milijarde dolarjev, že prvega dne pa je borzni nastop vrednost njegovih delnic pognal v nebo. Line že zdaj ne ponuja več samo pošiljanja sporočil, slik in videov, temveč lahko uporabniki v aplikaciji igrajo tudi igrice, prebirajo najnovejše novice in opravljajo gotovinske transakcije.

Eden prvih, ki je omogočal denarna nakazila, je kitajski velikan WeChat, prek katerega lahko uporabniki kupijo tudi letalske vozovnice, plačajo kosilo v restavraciji ali naročijo taksi. Podoben nabor možnosti imajo tudi pri whatsappu in messengerju, katerega uporabniki lahko prek aplikacije, denimo, naročijo tudi sveže brisače v hotelih verige Hyatt. Snapchat – med mladimi priljubljena aplikacija za deljenje videov in fotografij, ki imajo le nekajsekundni rok trajanja – se na drugi strani zdaj zanaša predvsem na prihodke od medijskih hiš (Buzzfeed, ESPN, CNN, National Geographic), ki prek nje delijo svoje vsebine in oglase, saj sicer do mladih vse teže pridejo s sedanjimi platformami.

Večino omenjenih storitev omogoča umetna inteligenca ali tako imenovani boti, ki živijo na strežnikih, ne obremenjujejo telefona, zagotavljajo večinoma gladko uporabniško izkušnjo in bodo po oceni poznavalcev sčasoma tvorili večmilijardno industrijo. Eden začetnikov novega programskega ekosistema je ruski telegram (prav tako aplikacija za pisanje sporočil), v njegovi spletni trgovini za bote je mogoče najti več tisoč programskih rešitev, ki uporabniku pomagajo pri oblačenju, ga hranijo z želenimi novicami, povezavami do nogometnih videov in še marsikaj. S pridom jih že izkoriščajo tudi podjetja, ki s pomočjo botov komunicirajo s strankami – kar dve tretjini ljudi naj bi tako stopilo v stik bodisi s trgovskim podjetjem, banko bodisi z zdravstveno ustanovo.