Tiskane izdaje
Ljubljana – Škotsko podjetje BSW namerava na Gomilskem v Savinjski dolini postaviti žago, še enkrat večjo od največjih v državi, svojo dejavnost pa bi v Sloveniji še širili. Delo bi lahko dobilo sto ljudi, v žago na Gomilskem pa bi investirali 21 milijonov evrov, je za Delo povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvu Aleš Cantarutti.
BSW je družinsko podjetje, ki ima na Otoku sedem žag in še eno v Latviji, ustvarijo pa okoli 60 milijonov evrov funtov (70 milijonov evrov) prihodkov. Zaradi kakovostnega lesa, velike pokritosti Slovenije z gozdom, tradicije in pripravljenih projektov bi investirali tudi v Sloveniji, je dejal Aleš Cantarutti.
V Sloveniji bi najprej investirali v žago na Gomilskem, v Šoštanju bi imeli proizvodnjo peletov. V prihodnjih letih bi lahko investirali v nove zmogljivosti, denimo v Kočevju. Škotsko podjetje je oktobra lani v Sloveniji že ustanovilo podjetje BSW.si, upravljanje naložb. Direktor je britanski državljan Howard Jeremy Jones. Les, nažagan v Sloveniji, bi izvažali in prodajali slovenskim podjetjem, denimo proizvajalcem montažnih hiš.
Slovenija potrebuje velike žage
Ena takih je Lumar, kjer so z načrti družbe BSW seznanjeni. Prokurist BSW Milan Lukić je pojasnil, da so v njihovem podjetju nameravali prenoviti lastno žago: »Ko smo izvedeli, da bo BSW vlagal v velike žagarske kapacitete na Gomilskem, smo se z njimi povezali in dogovorili, da odstopamo od naše naložbe in da bomo izvedli zgolj investicijo v končne lesne izdelke. Oni pa bi bili naš dobavitelj rezanega konstrukcijskega lesa.«
Po njegovih besedah v Sloveniji primanjkuje žagarskih kapacitet, ni pa domačega lesarskega podjetja, ki je finančno in kreditno sposobno izpeljati takšno investicijo. Imamo več kot 700 malih žag, kjer je izkoristek od 60 do 65 odstotkov, medtem ko je ciljni izkoristek sodobnih žag 90 odstotkov in več: »Male žage se omejijo na izrez, stranska roba pa je neizkoriščena. Drugače je pri velikih žagah, pri katerih je mogoče iz stranskega produkta doseči boljše cene kot iz žaganega lesa.«
V BSW po Cantaruttijevih besedah izkoristijo celoten hlod, saj iz ostankov naredijo palete, žagovino pa prodajo konjeniškim klubom.
Vlada je lesno panogo opredelila kot strateško prioriteto. To se zgodi po korakih, eden od teh je, da se v Sloveniji postavijo tri velike žage, ki so sposobne oskrbovati končno lesno predelavo, je dejal Lukić. Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige Les je lep namreč navaja, naj se v Sloveniji postavijo tri velike žage, tudi v Slovenskih državnih gozdovih (SiDG) menijo, da bi v Sloveniji potrebovali dve do tri žage večjih kapacitet.
Po podatkih SiDG sta največji žagi pri nas Lip Bohinj in Gozdno gospodarstvo Postojna, obe s kapaciteto 150.000 kubičnih metrov lesa. Žaga BSW na Gomilskem pa bi bila primerljiva z njihovo v Latviji s kapaciteto 300.000 kubičnih metrov lesa.
Po Lukićevem vedenju so se za odkup 100.000 kubičnih metrov dogovorili s Slovenskimi državnimi gozdovi. V teh so dejali, da jih je BSW vprašala o dolgoročni oskrbi s hlodovino iglavcev, o tem sta družbi podpisali nezavezujoče pismo o nameri.
Proizvajalci montažnih hiš potrebujejo predvsem smrekov les; v okolici Gomilskega, kraju s predvojno lesarsko tradicijo, smreke pokrivajo 70 odstotkov vseh državnih gozdov, je Lukić povedal, zakaj je kraj v občini Braslovče zanimiv za Škote.
Odkup in izvoz lesa se povečujeta
Vrednost odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov se povečuje; lani ga je bilo za 65,8 milijona evrov, kar je skoraj 34 odstotkov več kot leto prej. Večina, 83 odstotkov, je bilo odkupljenih hlodov za žago in furnir, 11 odstotkov za celulozo in plošče, štiri odstotke za kurjavo, dva odstotka pa predstavlja drug okrogel industrijski les.
Povečuje se tudi izvoz okroglega lesa. Leta 2015, za kar so na voljo zadnji podatki, je Slovenija izvozila za 2,7 milijona evrov kubičnih metrov lesa oziroma 13 odstotkov več kot leto prej in 73 odstotkov več kot leta 2013, kažejo podatki statističnega urada.
