Tiskane izdaje
Lanskoletne rezultate je treba razumeti v kontekstu zaostrene konkurence in enkratnih dogodkov, je rezultate komentiral novi predsednik uprave Tomislav Čizmić.
Prihodki nižji povsod, razen v Črni gori
Prihodki trgovca so se v primerjavi z letom 2015 zmanjšali za 4,5 odstotka. Primerjava ni povsem ustrezna, saj je Mercator lani zaradi osredotočanja na osnovno dejavnost, trgovino z izdelki za vsakdanjo rabo, med drugim odprodal dejavnosti Modiane in Intersporta in to je vplivalo na prodajni promet tako na slovenskem kot na trgih zunaj Slovenije. Slovenski in srbski trg sta bila za družbo poglavitna vira prihodkov.
Doma so se ti znižali z štiri odstotke (kot utemeljuje uprava, zaradi odprodaje blagovnih znamk Santana in Loka, Pekarne Grosuplje, turističnih storitev M Holidays, Modiane, Intersporta ter drugega poslovno nepotrebnega premoženja, pa tudi zaradi prenove trgovin).
V Srbiji so se prihodki znižali za 6,5 odstotka (zaradi odprodaje dejavnosti Modiane in Intersporta ter zaprtja trgovin po odločitvi varuha konkurence). V Črni gori, ki pomeni manjši delež v prihodkih, so povečali svoje trgovske zmogljivosti in promet za 6,8 odstotka. Na Hrvaškem in v BiH so po vstopu Agrokorja prepustili dejavnost trgovine Konzumu. Po prodaji Modiane in Intersporta so mu tam prihodki upadli za 9,3 oziroma 3,7 odstotka, zdaj opravlja le še dejavnost oddajanja trgovskih nepremičnin Konzumu.
Pod črto je torej Mercator okrepil svoj tržni položaj na slovenskem in črnogorskem trgu, v Srbiji je njegova pozicija stabilna, ugotavlja uprava. Nadaljevali so stroškovno optimizacijo, stroške − brez amortizacije − so znižali za 14 milijonov evrov, vlagali so v znižanje cen, promocijo, lokalno ponudbo in sveže programe, v prenove maloprodajnih enot in nakup zemljišča za nov logistični center pa so investirali 90,4 milijona evrov.
Primerljivi rezultati manj katastrofalni
Rezultate poslovanja so pomembno prizadela tudi dogajanja na ravni lastnika. Zaradi sprejetja zakona v Republiki Hrvaški in predvsem zaradi zagotavljanja skladnosti z mednarodnimi računovodskimi standardi je Skupina Mercator morala izoblikovati dodatne slabitve terjatev do družb v sistemu lastnika. To je pomembno znižalo ključne pokazatelja uspešnosti poslovanja Skupine. Poleg tega je v poročilu v izkazu poslovnega izida prikazan tudi vpliv ustavljenega poslovanja dejavnosti Modiane in Intersporta, kot narekujejo mednarodni računovodski standardi.
Tako je skupina ustvarila 41 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (leta 2015 ga je bilo 140,3 milijona evrov) in 72,7 milijona evrov čiste izgube (predlanskim 20,2 milijona evrov dobička). Da bi izločili enkratne vplive in dobili bolj čisto sliko o poslovanju, so, tako kot pretekla leta, poleg rezultata, vnesenega v poslovno poročilo, izračunali tudi »normalizirane«, primerljive rezultate.
Po izločitvi vplivov prodaje neosnovnih dejavnosti, izrednih prihodkov in slabitve terjatev do Agrokorja je primerljiva EBITDA leta 2015 znašala skoraj 90 milijonov evrov, leta 2016 pa 62,4 milijona evrov. Še manjša pa je razlika pri primerljivem čistem poslovnem izidu. Leta 2015 bi imeli brez prodaje finančnih naložb in izrednih prihodkov od prodaje dejavnosti 30 milijonov izgube, lani pa brez slabitev terjatev do Agrokorja dobrih 39 milijonov evrov.
Zgolj slabitev je bilo 46 milijonov evrov. Kot je na tiskovni konferenci povedal Čizmić, so slabili vse terjatve, večina teh so bile po vsebini najemnine za trgovske prostore na Hrvaškem in v BiH. Brez učinka slabitev bi lanska EBITDA znašala 87 milijonov evrov.
Na drugi strani ima Mercator tudi obveznosti do družb v sestavi Agrokorja (plačuje najemnine za trgovine Idee v Srbiji, poleg tega mu je Agrokor po prevzemu odobril tudi posojilo za okrepitev likvidnosti). Po obsegu sta obe strani približno izravnani, je povedal predsednik uprave Mercatorja. Zaplete pa se, ko upoštevamo posledice hrvaškega intervencijskega zakona o Agrokorju, ki zadržuje poplačila.
Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić ni želel biti bolj konkreten glede scenarijev, ki jih preigravajo. Foto: Leon Vidic/Delo
Kot dosežek leta 2016 je Čizmić navedel tudi znižanje zadolženosti, in sicer za 44 milijonov evrov. Konec leta 2015 je neto finančni dolg Mercatorja znašal 849 milijonov evrov, leto kasneje pa 805 milijonov evrov ali 5,2 odstotka manj. Tudi ročnostna struktura se je malenkost izboljšala (skoraj 85 odstotkov dolgoročnih in 15 odstotkov kratkoročnih obveznosti).
Pogled v leto 2017
V strategiji za letošnje leto so: spoštovanje dogovorjenih obveznosti do vseh partnerjev, nadaljnje zmanjševanje zadolženosti, vlaganja v konkurenčnost ponudbe in zadovoljstvo kupcev, vlaganje v infrastrukturo, v prenove trgovin, krepitev sodelovanja z domačimi dobavitelji, postopna rast tržnega deleža, spoštovanje nove kolektivne pogodbe, socialnega dialoga in vlaganje v izobraževanje zaposlenih, visoka raven družbene odgovornosti.
Nova uprava se je v treh tednih, odkar je »na oblasti«, srečala z vsemi deležniki, s predstavniki zaposlenih, bankami, dobavitelji. V nekaj dneh je dosegla dogovor z vsemi 55 bankami, po katerem ne bodo unovčevali obveznosti, ki bi sicer zapadle v plačilo zaradi dogajanja v Agrokorju. Z njimi so v rednih stikih. »S tem smo finančno zavarovali Mercator pred posledicami aktivacije zakona lex Agrokor in zagotovili finančno stabilnost Mercatorja. Obveznosti plačujemo v skladu z dogovori in jih bomo še naprej,« je zatrdil Čizmić.
Oblikovala je dodatne mehanizme za nadzor poslovanja v interesu Mercatorja, pripravila nov koncept sodelovanja s slovenskimi dobavitelji. »Vzpostavili smo od lastnika neodvisno poslovanje. Komuniciramo z vsemi vladami na trgih, kjer delujemo. Delamo na različnih scenarijih razvoja Mercatorja. Eden od ciljev je, da pripravimo Mercator na različne scenarije,« je povedal Čizmić. »Delamo tudi na tem, da bodo vse terjatve Mercatorju poplačane, vsaj v največji možni meri,« je še dodal.
»O podrobnostih še ne morem ...«
Takšen je bil najpogostejši odgovor na novinarska vprašanja o prihodnjih konkretnih potezah uprave. Čizmić je med drugim zatrdil, da po dveh revizijah niso ugotovili nikakršnega izčrpavanja Mercatorja, ki bi ga izvajal njegov lastnik. Nikakor nismo mogli izbezati iz govorca, kakšne scenarije za nadaljnji razvoj Mercatorja so začrtali uprava in nadzorniki.
Skozi provokativna vprašanja se je izkazalo, da je eden od njih vendarle najbrž vnovični vstop Mercatorja na bosanski trg, v lastne trgovske prostore (o čemer se menda že tudi dogovarjajo) in opcije pobota terjatev in obveznosti z Agrokorjem.
Na novinarsko vprašanje, kako komentira vstop pooblaščenca države v upravo, kot predvideva zakon o zaščiti Mercatorja, je Čizmić dejal: Če bo lex Mercator implementiran v Mercator in če ta pomeni dodatno zaščito Mercatorja, potem ga podpiramo.
