Tiskane izdaje
Slovenija uspešno kljubuje izzivom digitalizacije v gospodarstvu, zato lahko zasede položaj med vodilnimi na globalnih trgih, so se strinjali na 22. Srečanju gospodarstvenikov Primorske v Idriji.
Digitalizacija podjetij je danes brezpogojna, so najprej potrdili na gospodarskem forumu, ki je potekal prav o temi digitalizacije v gospodarskih družbah, kjer so poleg ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča sodelovali še predstavniki uspešnih severnoprimorskih družb Kolektor, Soap, Mahle, C-Astral in Hidria Rotomatika.
Minister je bil zadovoljen, češ da Slovenija v digitalnem razvoju predstavlja zgodbo o uspehu. »Na mednarodnih lestvicah smo v zadnjih letih najhitreje razvijajoča digitalna družba v Evropi,« je poudaril: »Toda ne zgolj zaradi podjetij z uspešnimi digitalnimi produkti, temveč ker glavnina podjetij pospešeno digitalno posodablja svoje proizvode. Slovenija lahko kot majhna razvojno naravnana država v digitalnih tehnologijah dobi priložnost, da je globalno uspešna, kar prej ni bilo možno. To moramo izkoristiti.«
Desetina podjetij
GZS je podelila pet zlatih in sedem srebrnih priznanj severnoprimorskim družbam za inovacije. Foto: Blaž Močnik/Delo
Visokotehnološko ajdovsko podjetje za proizvodnjo zračnih in vesoljskih plovil C-Astral z digitalizacijo uspešno pospešuje proizvodnjo in nadzira kakovost, z razvojem pa skrbneje zalaga stranke z rezervnimi deli. »Nov potencial predstavlja rast na trgu druge vgradnje, da bodo kupci pravilno servisirani,« je pogledal v prihodnost direktor Uroš Kravos.
Preboj slovenskega digitalnega razvoja, na primer, kuje v preciznem kmetijstvu na velikih površinah. »Zdaj se uporabljajo satelitske slike, mislimo pa, da imamo priložnost za prodajo svojih sistemov. Zdaj jih v svetu leti 200, samo v Braziliji pa bi jih v kmetijstvu potrebovali najmanj 100,« je dodal.
Priznanja za inovacije
Član uprave koncerna Kolektor Valter Leban napoveduje, da se bo nadaljeval trend proizvodnih procesov, kjer bo avtomatizacija popolnoma nadomestila človeško delo: »Toda na zadovoljstvo zaposlenih, saj jih bomo potegnili stran od težkih delovnih razmer.« Prepričan je, da takšen razvoj ne bo pomenil grožnje delavcem, ki bi lahko nekoč predstavljali socialno bombo.
»Vsaka industrijska revolucija ni pomenila manj dela za ljudi, ampak več. Delo se je prerazporedilo in verjamem, da se bo tako dogajalo tudi v četrti industrijski revoluciji. Področje dela se bo premikalo na nova, poskrbeti pa bomo morali za ustrezno prezaposlitev. Ena priložnost je izobraževanje,« meni in opozarja še na nujno kibernetično varnost, ki pa da je »higiena« vsakega podjetja.
Na srečanju so podelili sedem srebrnih priznanj za inovacije in pet zlatih. Tri izmed zadnjih, ki so jih prispevale družbe Kolektor, Hidria AET in Mahle Letrika, se bodo potegovale septembra tudi za nacionalno nagrado.
