Tiskane izdaje
Ljubljana – Miodrag Kostić, lastnik holdinga MK Group, je najbogatejši Srb in peti najbogatejši človek na Balkanu. Njegova prva investicija pri nas je bil nakup portoroškega hotela Kempinski Palace, po nekaterih špekulacijah pa naj bi svoj lastniški vpliv v slovenskem turizmu povečal z nakupi slabih terjatev.
Prav tako bi lahko bile pravilne napovedi, da je Kostić dejansko v ozadju oziroma bo končni kupec terjatev do skupine DZS, kamor spadajo med drugim Terme Čatež in portoroška Marina. Kostića naj bi namreč v Sloveniji poleg nakupa portoroškega hotela Kempinski Palace zanimala še vrsta drugih naložb, predvsem v turizem, vendar po naših informacijah doslej ni dal nobene konkretne ponudbe za kateri koli objekt. Povsem mogoče je, menijo sogovorniki, da bi se v prihodnje pojavil kot kupec terjatev do Hotelov Bernardin in Istrabenza.
Kostić: Obveščevalci
Zato ni čudno, da ga je pod drobnogled vzela tudi Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova). Po neuradnih informacijah pa spremlja tudi poteze, ki jih vleče York. Da njegovo delovanje v Sloveniji spremljajo in analizirajo agenti Sove, Kostića ne preseneča. »Kot izkušen mednarodni investitor vem, da je v večini razvitih držav, tako pa je verjetno tudi v Sloveniji, običajna praksa, da obveščevalne agencije spremljajo delo večjih in pomembnih investitorjev ter njihovih poslovnih aktivnosti,« je povedal za Delo. Kot je dejal, se mu to ne zdi nič nenavadnega.
Miodraga Kostića ne preseneča, da njegovo delovanje v Sloveniji spremljajo in analizirajo agenti Sove.
Foto: Aleksandar Dimitrijević
Direktor Sove Zoran Klemenčič ni bil pripravljen govoriti o spremljanju tujih investitorjev pri nas. Podatki, ki jih Sova pridobi z izvajanjem svojih zakonsko določenih nalog, so tajni v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki, so nam pojasnili. Enako velja za podatke o načinu pridobivanja teh podatkov – torej o tajnem sodelovanju in posebnih oblikah pridobivanja podatkov. Dostop do njih je omejen na prejemnike informacij agencije in vršilce nadzora, zato jih agencija ne posreduje v javnost in javno ne komentira, so dodali v Sovi.
Preprečiti pranje denarja
Nekdanji direktor agencije, Damir Črnčec, sicer strokovnjak za nacionalno varnost, ne vidi razlogov za kakršne koli pomisleke glede vloge Sove pri preverjanju in zbiranju informacij o prevzemnikih slovenskih podjetij. »Ena temeljnih nalog vsake obveščevalne službe je varovanje in zagotavljanje gospodarskih interesov države, to je običajna naloga in praksa v vseh tovrstnih službah demokratičnih držav,« je dejal.
Pojasnil je, da klasično obveščevalno izbiranje podatkov in informacij o gospodarskih subjektih z območja EU in Nata, ki doslej še niso poslovali pri nas, načeloma ni potrebno, če se ne ugotovijo povezave teh akterjev z državami ali akterji, ki lahko ogrožajo varnost naše države. »Predvsem so predmet interesa akterji iz držav, ki ne sodijo v naš skupni gospodarski in varnostni prostor, ali iz držav, ki so pod sankcijami. Ne želimo si niti, da v državo s takšnimi posli prihaja denar, ki je bil pridobljen s kaznivimi dejanji in ga želijo pri nas oprati.«
Po naših informacijah so enega od agentov Sove po tem, ko se je podpisal pod poročilo o Kostiću, iz agencije odslovili. Foto: Vidic Leon/Delo
Po naših informacijah so enega od agentov Sove po tem, ko se je podpisal pod poročilo o Kostiću, iz agencije odslovili. Zdaj je zaposlen v eni od slovenskih finančnih institucij, vendar v zavarovalnici podrobnosti o njegovih sedanjih službenih obveznostih za Delo niso želeli razkriti. Po naših informacijah pa je agent (njegovo ime hranimo v uredništvu, op. a.) iz Sove moral oditi, ker Klemenčič s poročilom ni bil zadovoljen. Novopečeni zavarovalničar naj bi svojo nalogo vzel preveč vestno in v poročilu prepodrobno zapisal vrsto dejstev, povezanih s srbskim poslovnežem.
Srečanje Kostić-Počivalšek
Kostićevi apetiti po slovenskem turizmu so še lani motili gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je v nekem intervjuju dejal, da je v panogi potrebna lastniška internacionalizacija, ne želi pa si lastniške balkanizacije turizma. A le nekaj mesecev kasneje se je Kostić srečal s Počivalškom, pogovarjala pa sta se, tako na ministrstvu, o poslovanju MK Group na področju turizma pri nas. Ali si je minister Počivalšek pred srečanjem ogledal poročilo Sove, ki ga je agencija pripravila o najbogatejšem Srbu? Ne, so dejali v njegovem kabinetu, s poročilom agencije ni seznanjen.
V SDH, ki je doslej vodil prodajne postopke za Telekom, NKBM, Elan, Žito, Palomo, Adrio Airways in druge, zainteresirani investitorji pa so bili tujci, so zatrdili, da se s Sovo pri teh postopkih niso srečali, prav tako so rekli v DUTB.
»Nedvomno je pri Telekomu prav, da se je Sova ukvarjala s to transakcijo. To ni težava, narobe pa je, da so za te naloge uporabili vojaško obveščevalno službo (OVS). Telekom ima med drugim hčer tudi na Kosovu, kjer so naši vojaki in kjer ima Slovenija jasen gospodarski interes. Seveda OVS med svojim rednim delom lahko pridobi številne podatke, ki so pomembni in relevantni, a jih mora odstopiti Sovi,« je povedal nekdanji šef Sove Damir Črnčec.
Podobno je v primeru prevzema Mercatorja po sogovornikovem mnenju Sova opravila svoje delo v skladu z zakonom in pristojnostmi. Kaj so s pridobljenimi informacijami naredili v vladi, ki je neposredno nadrejena Sovi, pa je drugo vprašanje.
Črnčec: Sova je orodje predsednika vlade
»Sova je orodje predsednika vlade. Podobno kot lopato ali kramp lahko uporabite za kopanje jarka, z njima lahko ubijete človeka ali pa ju pustite v kleti ali – še huje – zunaj na vrtu, da vam čez zimo zarjavita, je tudi z obveščevalnimi službami.« Ne le defenzivne, Sova ima lahko pri zagotavljanju gospodarskih interesov države tudi ofenzivne naloge, je poudaril Črnčec.
Koliko je dejavna po ofenzivni plati, torej pri utiranju poti slovenskim gospodarskim interesom v tujini, ni želel presojati. Resne države, ki si jih pogosto jemljemo za vzor in si s Slovenijo delijo vplivno območje, kot sta Avstrija in Nemčija, se ne branijo uporabiti svojih obveščevalcev za podporo svojemu gospodarstvu v tujini, je še dodal. O konkretnih primerih takšnih dejavnosti na območju nekdanje Jugoslavije pa ni želel govoriti.
