Stranka in delavec sta kralja

Nominiranci za obrtnika 2015: Anton Cigan in Peter Tibaut, družba KIT Žižki.

Objavljeno
18. november 2015 18.28
Peter Tibaut in Vito Cigan, Podjetje KIT Žižki d.o.o., 17.11.2015, Črenšovci [Peter Tibaut, Vito Cigan, KIT, Črenšovci]
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer
Črenšovci – Proizvodnjo preprostih in nezahtevnih izdelkov iz kovine je v Žižkih pred petindvajsetimi leti začel Štefan Tibaut. Danes modernizirana družba KIT Žižki (kovinski izdelki Tibaut) redno zaposluje štirinajst domačinov, dva sta na praksi.

Samostojno podjetje je po Štefanovi upokojitvi prevzel zet Anton Cigan, ki se mu je kasneje pridružil Štefanov sin Peter Tibaut. Leta 2008 sta podjetje prestrukturirala v d. o. o., njuna družba pa tudi na tuje trge lansira skladiščno, trgovinsko, arhivsko in garderobno opremo.

Družinsko podjetje KIT Žižki se bo v prihodnjih mesecih razširilo. Zdaj prekrivajo streho in stare poslovno-proizvodne prostore odevajo v novo fasado. Na mizi imajo že izdelane načrte za 650 kvadratnih metrov veliko halo, ki jo nameravajo postaviti prihodnje leto, saj je malo več kot 1200 kvadratnih metrov, kolikor jih šteje sedanja kapaciteta te pomurske družbe, premajhna. »S Petrom sva oba direktorja in polovična lastnika družbe. Časa za prepir ni, vse, kar imava, vlagava v razvoj, v stroje,« odkrito pove Anton Cigan in pohvali Petra, ki je glavni projektant družbe. Poleg slovenskega trga je družba KIT Žižki zadnja leta prisotna tudi v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Srbiji, Romuniji, na Češkem in Slovaškem. Lani so veliko delali tudi v Črni gori.

Delavec ni zgolj številka

»Ne letni ravni predelamo za okrog 500 ton materiala,« nadaljuje Cigan, ki je ponosen ne samo na znak Slovenska kakovost (SQ), ampak tudi na mojstrski naziv, ki mu ga je podelila obrtna zbornica. KIT je prav tako ponosni lastnik bronastega in srebrnega ceha, lani so osvojili certifikat o kontroli proizvodnje EC: »Ne gre toliko za titulo, za priznanje, ampak bolj za to, da kot mojster lahko učim tudi vajence. Res veliko sodelujemo s pomurskim tehničnimi šolami.«

Paradni konj družinskega podjetja – katerega finance vodi Antonov sin Vito Cigan in je lani naredilo več kot 1,2 milijona evrov prometa, letos bodo promet za deset odstotkov še povečali – so skladiščna oprema in garderobne omare. Večina zaposlenih ima končano srednjo poklicno šolo, njihova plača pa je po besedah lastnikov nad minimalno in nad povprečjem pomurskega gospodarstva. »Ne pravim, da drugje ni večjih plač, vendar za takšno delo, kot ga opravljajo, naši delavci dobijo solidno plačilo,« pravi Anton Cigan in dodaja: »Za nas sta stranka in delavec kralja. Če je potreba, delamo tudi nadure, a te sproti plačujemo, prav tako imamo poravnane vse obveznosti do države. Imamo boniteto A2 in malokdo iz našega okolja se lahko na tem področju primerja z nami.« Da so družinsko podjetje toliko modernizirali, da po kakovosti prekašajo njim sorodne tuje družbe (tiste na Kitajskem ali v Singapurju), Cigan in Tibaut ne pripisujeta sebi, temveč celotnemu kolektivu: »Pri nas delavec ni zgolj številka. V podjetju se ve, kaj kdo dela, vlada red. Delamo vsi.« Poleg prevoza na delo in malice delavci v KIT Žižki redno prejemajo tudi regres in božičnico.

Najhuje je bilo leta 2008

Na vprašanje, ali jim je gospodarska kriza kakorkoli načela poslovno pot in jim morda kaj pristrigla peruti, se Cigan in Tibaut nasmehneta. Pravita, da je bilo najhuje leta 2008, a ravno takrat so morali pljuniti v roke in se odločiti za dotlej največjo investicijo, za nakup več kot 300.000 evrov vrednega laserskega razrezovalnika kovin. Na razpisu takratnega pomurskega zakona so dobili 50.000 evrov, polovico je bilo lastnih sredstev, za preostali znesek sta se lastnika zadolžila. »Če ne bi bilo tiste investicije, je dvomljivo, ali bi nas danes tukaj bilo štirinajst. S tem strojem res lahko delamo stvari, ki jih v kakšni garaži ne zmorejo. Ta stroj je bila rešitev, izplačalo se je,« pove Cigan, Tibaut pa pristavi: »Že čez dve leti smo kupili nov stroj C&C. Z lastnimi sredstvi.«

Razvoj podjetja Tibaut in Cigan odmerjata s počasnimi koraki. Ko imata občutek, da nekaj obvladajo in zmorejo, gredo naprej, pravita. Na razpise, prek katerih država izbira tiste, ki ponujajo izdelke po najnižji ceni, se več ne prijavljajo. Gre jim za kakovost, sledijo geslu: »Če imaš, daj. To se ti dvakrat povrne.« Zdaj imajo v KIT Žižki polne roke dela z izdelovanjem podstavkov za tablične računalnike za prihajajoče davčne blagajne.