Tiskane izdaje
Jubilejnih 140 let »sladke« tovarne, ki se je razvila iz obrtne slaščičarne Franca in Josepine Šumi sredi Ljubljane, sta družbi Žito in Podravka v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM) zaznamovali tudi z današnjo slovesno otvoritvijo razstave, poimenovane Bonboni vseh generacij.
»Si predstavljate, da so 60 let nazaj delavke v tovarni bonbonov pri odhodu iz službe pretipali po celem telesu, ker niso smele imeti s sabo niti koščka sladke pregrehe, ker je to veljalo za prekršek. Ali ste vedeli, da če bi en sam človek želel pojesti v Šumiju narejene bonbone, bi jih moral pojesti 100 na dan in živeti več kot 19 tisoč let. Vse to je del bogate Šumijeve zapuščine,« je ob nizanju podatkov iz zgodovine Šumija, začete davnega 1876 na Kongresnem trgu v Ljubljani iz slaščičarske obrti, v kateri so delali bonbone, čokolado, peciva, marmelado, malinovec in druge slaščice, povedala Jerneja Strmšek Turk, vodja blagovne znamke Šumi.
Za Žito ima Šumi danes s proizvodnjo v Krškem še poseben pomen. Če bi 700 milijonov bonbonov, kolikor jih izdela Šumi, zložili enega za drugim, bi nastala sladka kača, dolga kar 21.000 kilometrov, kar je več kot polovica zemljinega obsega po ekvatorju. Šumi je najstarejša tovarna sladkih proizvodov na prostoru nekdanje Jugoslavije, med prvimi tovrstnimi podjetji pa je tudi v evropskem prostoru. Kako napreden je bil Šumi že konec 19. stoletja, kaj vse je dosegel in kako bogato zgodovino ima, je v nizanju mejnikov tovarne poudaril generalni direktor Žita Janez Bojc.
Pionirji v proizvodnji gumibonov
»Šumi je na številnih področjih opravil pionirsko delo in lahko smo ponosni na dolgoletno skrb za blagovno znamko, ki predstavlja pomemben košček mozaika slovenske dediščine. V svoji 140 letni tradiciji je Šumi deloval na šestih različnih lokacijah, hit gumi bonbone pa je izdeloval že od leta 1888 dalje - torej še pred ustanovitvijo današnjih konkurenčnih gigantov, kot je Haribo z znamenitimi medvedki, ki so jih začeli delati šele po drugi svetovni vojni. In če so leta 1923 s 30 zaposlenimi letno izdelali 400 ton kanditov in slaščic, jih danes na lokaciji v Krškem, kjer je 114 zaposlenih, izdelajo po 5.000 ton na leto. Šumi bonboni so danes prisotni v 41 državah na vseh kontinentih, proizvodnja pa obsega 15 vrst bonbonov. Šumi je resnično bonbon vseh generacij in je v svoji 140 letni tradiciji ohranil prepoznavnost, zato gre spoštljiv poklon vsem tistim, ki so z njim kadarkoli sodelovali in verjeli v to blagovno znamko. Šumi je prehodil različne faze razvoja, preživel dve svetovni vojni in se ne glede na različne vzpone in padce uspešno obdržal na trgu,« je izpostavil Bojc in dodal, da je Šumi že konec 19. stoletja veljal za zelo napredno podjetje in na je številnih področjih opravljal pionirsko delo. Tudi v marketingu, saj je že po nekaj letih od ustanovitve začel objavljati prve oglase, 1967 je bil tudi med pionirji predvajanja prvih televizijskih oglasov, eden takih je legendarni Miki Mustrov oglas za visoki C, pa oglas za bonbone fru fru s prepoznavno glasbeno spremljavo Aleksandra Mežka.
Priložnost z novimi lastniki
Po besedah Janeza Bojca imajo tudi pod streho novih lastnikov, hrvaške Podravke s Šumijem in proizvodnjo bonbonov smele načrte. Zdaj del proizvodnje izvažajo pod lastno blagovno znamko, del pa kot lon posel oz. v sodelovanju z dolgoletnim nemškim poslovnim partnerjem Hitschlerjem. Predvsem za del, ki je povezan z blagovno znamko Šumi, je pomemben bivši jugoslovanski trg, kjer potrošniki prepoznavajo to blagovno znamko, želijo povečati prodajo preko skupne distribucije, ki so jo prenesli na Podravko. Za sodelovanje z zahodno Evropo pravi, da je zelo dobro, saj sodelujejo s številnimi večjimi trgovskimi verigami, zelo pomembno je tudi sodelovanje s firmo Hitschler, s katero so povezani že od leta 197, dolgoročno partnerstvo pa živi tudi po smrti ustanovitelja te nemške družbe. Medtem ko je pokritost zahodnega trga po Bojčevo zelo dobra, pa v osrednji Evropi računajo prav s prisotnostjo Podravke na Poljskem in Češkem računajo, da bi lahko bili uspešnejši.
»Zastavili smo si izrazito ambiciozen cilj in načrte za 2017, ko pričajkujemo, da se bodo realizirale prodajne sinergije. Šumi ostaja zdaj na ravni prodaje zadnjih let, pri čemer pa je kakovost poslovanja zdaj bistveno boljša spričo investiranja, realizacije procesov in tudi implementacije novih bonbonom. Mi smo strukturo prodajnega asortimaja precej spremenili, bolj se je nagnila v smer mehkih, gumi bonbonov. Tudi kvaliteta poslovanja, torej profitabilnost je s tem bistveno boljša, kot je bila v preteklosti. To moramo nadgraditi še z načrtovano rastjo.«
Rast prodaje na oddaljenejših trgih
Ob pripombi, da jim zdravstvene smernice in kampanja proti uživanju sladkega najbrž ne gredo na roko, je Bojc priznal, da se prodaja na razvitih trgih zmanjšuje, a da so drugi trgi, kjer raste. »Vsi smo v nekem življenjskem ciklu, delujemo v okolju, ki zelo kontrolira vnose sladkorja in ogljikovih hidratov in na drugi strani, kjer trgi rastejo. To žal niso evropski trgi, tu je možno delati predvsem tako, da se usmerjaš na tisti segment, ki raste, kot recimo gumi bonboni in tisti, ki imajo neke funkcionalne dodatke oz. koristi za potrošnika in temu se želimo nekako prilagajati. Pa seveda biti prisotni tudi na drugih trgih, spopadli smo se tudi s kitajskim trgom, izvažamo v azijske države. Tu smo še na začetku, a je treba hrabro stopati tudi na te trge in če kakšen od teh bolj uspe lahko v veliki meri nadomesti te negativne trende, ki jim bomo priča na evropskem.«
