Tiskane izdaje
Ljubljana – Kodeksoma upravljanja za javne in za državne družbe se je zdaj pridružil še kodeks upravljanja za nejavne družbe. Skupaj z GZS in Združenjem nadzornikov Slovenije (ZNS), ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo.
Za sprejem tega kodeksa so se odločili, ker bodo morale vse nejavne družbe, ki so zavezane revediranju, v letna poročila za leto 2016 vključiti tudi izjavo o upravljanju podjetja ter razkriti kateremu kodeksu upravljanja sledijo. Družb, ki bodo zavezane k tem razkritjem, bo po novem okoli 1300.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, si lahko vsako podjetje samo izbere kodeks, ki mu sledi. »Izdajatelji kodeksa smo želeli tako raznolikim podjetjem ponuditi primeren referenčni kodeks. Poleg kodeksa upravljanja za nejavne družbe lahko podjetja izberejo tudi interni kodeks multinacionalke, kodeks upravljanja iz drugih držav, lasten ali katerikoli drug kodeks upravljanja, ki je javno dostopen,« pojasnjujejo. Določila kodeksa niso zavezujoča, ampak vsebujejo priporočila dobrih upravljavskih praks, podjetja pa jim lahko po načelu »spoštuj ali pojasni« bodisi sledijo ali p apojsnijo odstopanja.
Boljše upravljanje in več tujih vlagateljev
»Kodeks upravljanja za nejavne družbe je plod tvornega sodelovanja gospodarstva, stroke in državne uprave. Vsebuje priporočila dobre prakse upravljanja za družbe. Čeprav ni obvezen, pa sem prepričan, da bo upoštevan in bo prispeval k boljšemu korporativnemu upravljanju nejavnih družb in s tem h krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je izjavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Predsednik GZS Marjan Mačkošek, pa je opozoril, da je že raziskava McKinsey & Company je pokazala, da korporativno upravljanje ostaja največja skrb institucionalnih investitorjev. "Zato je kodeks korporativnega upravljanja za nejavne družbe več kot dobrodošlo orodje za privabljanje tujih investitorjev,« je prepičan.
Predsednik ZNS Borut Jamnik je izpostavil, da nejavne družbe predstavljajo 99 odstotkov vseh družb v Sloveniji, ustvarjajo največ delovnih mest in bruto domačega proizvoda. »Mnoga slovenska uspešna podjetja se z aktivnim upravljanjem enostavno ne ukvarjajo, ker so usmerjena predvsem v izvajanje gospodarske dejavnosti, torej poslovanje. Nov kodeks jim bo omogočal primeren nabor dobre prakse in razmislek o tem kakšen sistem upravljanja imajo ter kako ga izboljšati,« je dodal.
Državne družbe sledijo kodeksu
Svoj kodeks imajo že nekaj časa tudi državne družbe. Slovenski državni holding (SDH) je z vprašalnikom ugotovil, da kodeksu v celoti sledi kar 25 od 27 vprašanih družb. SDH kljub temu od podjetij pričakuje določene izboljšave, in sicer pri jasnejši opredelitvi ciljev družbe, pri poročanju o odnosih z deležniki, pri vključevanju izjav o skladnosti, pri samoocenjevanju nadzornih svetov, ki naj bodo bolj uravnoteženo sestavljeni. SDH je v ta namen sprejel tudi določene spremembe kodeksa, ki med drugim priporoča, da je treba pri ciljih družbe slediti interesom vseh deležnikov, ne le delničarjev.
