Tiskane izdaje
Ajdovščina – Danilo Kobal je poleti na čelu Mlinotesta zamenjal Davida Nabergoja, ki je bil predsednik uprave polni dve desetletji. Ajdovsko živilsko podjetje s skoraj 60 milijoni evrov prihodkov obvladuje domači trg, a se uspešno preriva med izvoznike. Kobal, prej član uprave, napoveduje naložbe in pojasnjuje lastniško zaprtje podjetja ter posredne težave zaradi Agrokorja.
Menjava na čelu Mlinotesta je bila vendarle nepričakovana. Takrat je niste komentirali, lahko zdaj poveste kaj več?
To je zdaj že stara zgodba. Gospod Nabergoj je bil vedno človek hitrih, ostrih in brezkompromisnih odločitev. Odločil se je, da se umakne, odločitev je nadzorni svet sprejel in imenoval mene. Sklepam, da je po 21 letih na vodilnem mestu prišlo do zasičenosti. V tem času so bila tudi stresna in turbulentna obdobja, zato verjamem, da si človek zaželi spremembe. In si jo tudi zasluži.
Je družba zdaj stabilna?
Da, poslujemo stabilno in dobro, načrti pa so še bolj ambiciozni. Po 11 mesecih imamo višji prihodek od prodaje kot lani, najbolj pa nas veseli, da imamo dvomestno povečanje izvoza. Celotna skupina na tujih trgih zdaj proda že 21 odstotkov svojih izdelkov. Rast pekarskega in slaščičarskega izvoza je 128-odstotna, zato bomo morali v prvi polovici leta kar podvojiti skladiščne zmogljivosti za zamrznjene izdelke.
Veseli nas, da smo prodrli na zelo zahtevne in zanimive trge. Na prvem mestu je Avstrija, kjer smo se usidrali z našo blagovno znamko tort in drugih slaščic. Na tamkajšnji živilski trg je sicer zelo težko prodreti. Druga je Kolumbija oziroma severni del Južne Amerike, kamor bomo naslednje leto prodali več kot tisoč ton testenin. Dodatno smo okrepili prisotnost na poljskem in nemškem trgu. Kruh smo začeli izvažati v Francijo in Veliko Britanijo, zelo lepo rast pa doživlja tudi naš tradicionalni zahodni trg v Italiji. Po kakovosti in stroškovno smo očitno sposobni konkurirati bistveno večjim igralcem na trgu.
Od pričakovanj naslednje leto se vam verjetno nasmehne?
Načrtujemo dokaj pogumno, dvoštevilčno rast prihodkov tako na ravni skupine kot tudi na vseh programih. Ključno vlogo bodo odigrale naložbe, ki smo jih dokončali letos in ki jih načrtujemo prihodnje leto. Končujemo tovarno polnjenih testenin v Ajdovščini, konec januarja pa začenjamo testno proizvodnjo. Takšni proizvodnji imamo še na Hrvaškem in v Srbiji, a bomo hrvaško preselili k nam. Investicija je bila nujna, saj sicer ne bi bili več sposobni slediti proizvodnim trendom predvsem iz Italije, kljub temu da imamo daleč največje tržne deleže na Hrvaškem in pri nas.
Danilo Kobal Foto: Blaž Močnik/Delo
Po eni strani zaradi zahtev nizkocenovnih kupcev po daljših rokih hitro pokvarljivih izdelkov. Po drugi strani pa lepo rase premium segment polnjenih testenin, kjer kupci zahtevajo tanko testo in polnejše okuse s celimi delci polnil. Z obstoječo tehnologijo tega nismo bili sposobni narediti, nova tovarna pa bo lahko izpolnila vsa pričakovanja obeh teh zahtev trga. Naložba je vredna več kot štiri milijone evrov. Svetovni center proizvodnje polnjenih svaljkov in testenin je Verona, naša tovarna pa bo najsodobnejša vzhodno od Verone.
Zakaj je Mlinotest za razliko od številnih velikih podjetij v Vipavski dolini preživel krizo?
Mlinotest je bil vedno zdravo, kar se naložb tiče, zelo previdno in preudarno podjetje. Naložbe financiramo v glavnem sami, pomagamo si z evropskim denarjem, naše zadolževanje je zelo konservativno. Finančno torej nismo zabredli in tako nismo bili lahka tarča prevzemnikov ali špekulantov. Kriza se je seveda poznala, saj so se navade in zahteve potrošnikov spremenile. Seveda so tudi ob konstantni rasti ovire za vsakim vogalom, a jih jemljemo kot izzive.
V drugi polovici leta nas je udarilo kar nekaj stvari: cene pšenice so se dvignile, bistveno je cena zrasla pšeničnemu durum zdrobu, ki je glavna surovina za testenine, višje so cene mlečnih izdelkov, izjemno je zrasla cena orehov, zadnji udarec pa je spektakularna rast cen jajc zaradi afer in krčenja perutninskih jat.
Januarja se bodo podražili še energenti. Vse to nas je že udarilo, vendar te višje vstopne cene nismo enostavno prenesli v končne cene izdelkov. Nenehno se prilagajamo in iščemo stroškovno učinkovitost.
Uprava Mlinotesta je v zadnjih letih izpeljala prevzem družbe. Z umikom občine iz lastništva Mlinotesta bo Mlino dobil skoraj 44 odstotkov delnic, s tem da obvladuje družbo, ki ima v lasti tretjino Mlinotesta – Vipo holding v likvidaciji. Uspelo vam je nekaj, v čemer so mnogi v Sloveniji klavrno propadli, a ste postali tudi tarča kritik zaradi menedžerskega prevzema. Kako vi vidite položaj?
Prevzema družbe ni izpeljala uprava. Pravzaprav je to bolj vprašanje za družbo Mlino. Najprej pa se moramo spomniti, da so se spremembe zgodile zaradi finančnih težav in likvidacij prejšnjih lastnikov Mlinotesta. Celo podjetje je bilo na prepihu, interesentov pa veliko. Večina jih ni bila iz Slovenije. Če bi končali v paketu, kot so druga živilska podjetja, verjetno za ajdovsko gospodarstvo Mlinotest ne bi bil tako prijetna zgodba, kot je danes.
No, kot sem rekel, je to vprašanje za podjetje Mlino, v katerem se nas je povezalo 50 zaposlenih in skupaj z občino je bil naš edini interes, da se ohrani 150-letno tradicijo podjetja in da podjetje ostane v Ajdovščini z vsemi svojimi funkcijami. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je lastništvo konsolidirano in da se lahko sedaj osredotočamo zgolj na eno fronto – to je borba za potrošnika.
Kako se potres v Agrokorju pozna Mlinotestu? Ali je vaša hčerinska družba ogrožena zaradi neplačanih dolgov?
Naš glavni partner iz Agrokorjeve skupine je seveda Mercator, vendar tu nismo izpostavljeni. Večji problem je Konzum, saj ima naša družba v Karlovcu do njega krepko čez milijon evrov terjatev. Aktivno sodelujemo v združenju hrvaških upnikov in upamo, da bo dovolj glasno in da bo izplen večji. V zadnjih dneh se sicer sliši, da se predvideva 77-odstotni odpis terjatev. To bi pokopalo kar nekaj uglednih hrvaških živilskih podjetij, naše hčerinske družbe pa na srečo ne.
