Tuje banke dajo več kot domače

V malem gospodarstvu je premalo javnih naročil in posojil.
Objavljeno
17. junij 2013 10.38
Aleš Stergar, Nejc Gole, Božena Križnik, gospodarstvo
Aleš Stergar, Nejc Gole, Božena Križnik, gospodarstvo

Ljubljana – Ena večjih težav­ malega gospodarstva je financiranje. Banke so zaostrile standarde pri odobravanju posojil in povišale garancije. Težava so tudi visoke obrestne mere za posojila, ki so bile lani v Sloveniji tretje najvišje v ­območju evra.

Najmanjši delež kreditnega portfelja za mala podjetja namenjajo velike slovenske banke, kot sta NLB in NKBM, in sicer dobro četrtino posojil, najbolj pa jih kreditirajo majhne banke, ki so zanje lani namenile 45 odstotkov kreditnega portfelja. Financiranje malih podjetij najbolj povečujejo banke v večinski tuji lasti, ki so jim namenile dobro tretjino vseh posojil, za desetino več kot leta 2007.

Banke bi morale podjetjem, ki si prizadevajo, da bi rastla in s tem gradila stavbe, omogočiti in stimulirati posojila za energetsko učinkovito gradnjo, ugotavljajo v podjetju Menerga. Tovrstna gradnja je na začetku morda dražja, vendar jih že v nekaj letih poplačajo finančni energetski prihranki.

V Sloveniji sta gradbeništvo in arhitektura, poleg vsakovrstne trgovine najmočnejši dejavnosti v malem gospodarstvu, zadnja leta v hudi krizi, v tujini pa je posla več kot dovolj, ugotavlja Robert Klun. Če bi na primer dobili gradnjo nebotičnika nekje v Zalivu, bi imela vsa Slovenija dela za vse leto. A če bomo samo praskali z iglico po kovinskih vratih, nas nihče ne bo slišal. Klun pogreša prožnejšo zakonodajo na področju zaposlovanja in bolj strokovno javno naročanje. Jezi ga, ker država podpira poceni slabe uvožene izdelke. Kako bomo uspešni navzven, če ne bomo podpirali svoje industrije in znanja!

Pri javnih naročilih je pomembna zgolj cena, ne kakovost izdelka, čeprav ta zaradi popravil srednjeročno stane več. Inovacije oziroma alternativne rešitve na razpisih ne uspejo, tudi če so cenejše, saj so razpisi po drugi strani preveč togi, ugotavljajo v Menergi. Naši gradbeni in strojni izvajalci pogosto ne spoštujejo zakonodaje, včasih pa se v praksi na ključnih mestih ignorira oziroma sistematično obide zakonodaja o javnem naročanju in o graditvi objektov. Večji izvajalci uspešno spodkopavajo pravila in določila, zastavljena v teh dveh zakonih. Investitorji pa se ne borijo ustrezno proti temu – bodisi zaradi časovnega pritiska bodisi zaradi strahu pred izgubo evropskih sredstev. To je začarani krog, v katerem izvajalec izsiljuje naročnika in mu diktira projekt in pogoje, namesto da bi vse potekalo v skladu z izdelano projektno dokumentacijo.

Utrjevanje položaja na trgih je za male podjetnike garanje


Obseg posojil za malo gospodarstvo se je lani še naprej manjšal, je bilo pa krčenje posojil malim podjetjem manjše kot srednjim in velikim, kažejo podatki Banke Slovenije. Med drugim tudi zato, ker so banke bolj zaostrile kreditne standarde za velika podjetja.

Nižanje kreditne aktivnosti v celotnem gospodarstvu prek različnih dobavnih verig neposredno ali posredno vpliva tudi na malo gospodarstvo, pojasnjujejo v NLB. Zmanjšalo se je povpraševanje po posojilih: bolj kot pri velikih se je to poznalo pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Pomočnik izvršnega direktorja za poslovanje z gospodarskimi družbami v NKBM Valentino Mendek pravi, da MSP več povprašujejo po posojilih za obratna sredstva in premostitvenih kreditih za reševanje likvidnostnih težav, manj pa po posojilih za financiranje dolgoročnih naložb.

V banki UniCredit opažajo, da veliko strank, ki so komitenti drugih bank, prehaja k njim. Ta segment je zanje pomemben zaradi stalnosti strank in zaradi razpršitve tveganja. V NLB ocenjujejo, da se bo večina bank v prihodnje strateško usmerila na MSP. Na račun velikih podjetij se bo povečevalo financiranje malega gospodarstva. Razvojna banka SID ponuja financiranje MSP z več programi. Tako lani kot predlanskim je SID financiral okoli 850 MSP, obakrat v skupni vrednosti približno 300 milijonov evrov. Med podjetji, ki jih kreditira SID, je vsako leto kakšnih 85 odstotkov MSP.

Lastnik in direktor podjetja Klun ambienti Robert Klun kot največjo težavo navaja katastrofalno poslabšan ugled in izničenje kvalitete, ki jo je tujina priznavala slovenskim podjetjem. In to velja za celotno, ne samo malo gospodarstvo. Zdaj ni več prednost, če rečeš, da si Slovenec. Sam poskuša predstavljati znamko Klun kot evropski brand.

Poleg tega je malo gospodarstvo nepovezano, pravi Robert Klun. Vsak mali gospodarski subjekt potrebuje podporo. Pred leti je državna subvencija Klun ambientom pomagala, da niso odpuščali, ampak so vztrajali in prodirali v Avstrijo, Srbijo itn. Žal je država enako podprla tudi velika podjetja, med katerimi so vsaj nekatera subvencije izkoristila za golo preživetje.

Podjetjem pri nastopanju v tujini pomagajo državne organizacije, kot je sedanji Spirit, a po Klunovem mnenju te nimajo pravega koncepta in strategije, ne znajo izbrati pravih lokacij. Mali podjetnik sam ne more v tujino, ker udeležba na pomembnih dogodkih ni poceni; stane lahko več deset tisoč evrov, kar je za posameznika veliko, poleg tega se mora pojavljati redno. Kdo od malih podjetnikov lahko na ta način preživi?

Klun ambienti so našli poslovne partnerje v Beogradu, skupaj z njimi so se povezali tako, da pod eno streho ponujajo celovito storitev gradbeništva, arhitekture, opreme, zunanje ureditve. Posli se kažejo v arabskem svetu; dober zgled, kako lahko diplomacija pomaga pri tem, je delovanje slovenskega veleposlanika v Egiptu. Kljub vsemu ne gre računati le na tujino, ampak je treba utrditi tudi položaj na domačem trgu. »Je pa garanje.«

V podjetju Menerga, ki se ukvarja z energetskimi rešitvami, ugotavljajo, da nadzor nad izvedenimi gradbenimi deli ni dovolj dobro opredeljen. Nadzorniki niso osebno odškodninsko odgovorni, če odobrijo že na videz neustrezno gradnjo ali vgrajene materiale, ki niso predvideni v projektu, so pa cenejši. Izvajalci del zahtevajo cenejše materiale, da imajo nekaj dobička, saj se gradnja ceni. Vse to Menergi onemogoča pridobivanje poslov v Sloveniji, delajo na Hrvaškem, kjer imajo projektanti še več besede.