V svetovni konkurenci prostora za povprečne ni

Globalno je težko prodajati iz domačega naslonjača, opozarjajo uspešni izvozniki.

Objavljeno
22. julij 2016 17.36
Iskraemeco
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Uspešna slovenska izvozna podjetja se vsako po svoje znajdejo v sedanjih razmerah v svetu ter gospodarskem okolju in iščejo ter izkoriščajo ponujene priložnosti, ki izhajajo iz tega. Kako uspeti, smo spraševali v podjetjih Duol, Skaza, Cetis in Iskraemeco.

Svet mora biti naš trg

»Danes je zanesljivo samo dejstvo, da nič ni zanesljivo,« je dejal podjetnik Dušan Olaj, Duol. Rešitev za podjetja je zato globalizacija poslovanja, in to na vso zemeljsko oblo. »Uspešni bomo tisti, ki bomo znali obvladovati tveganja in ob takem poslovnem modelu tudi brexit ali zadnji dogodki v Turčiji izgubijo pomembnost. Res pa je, da strah pred terorističnmi dogodki in dodatna varnost kradeta čas in denar,« je Olaj opisal posledice razmer v svetu.

Hkrati, pravi, nove tehnologije omogočajo, da je svet pregleden. »Lani jim je samo v treh mesecih usmerjenega marketinga na Expu v Milanu uspelo globalizirati naše napihljive rastlinjake in danes jih poznajo povsod. Zlato pravilo današnjega dne je: če te ni na medmrežju, ne obstajaš«.

V Duolu poudarjajo, da so v svoji tržni niši tehnološki vodja, Olaj pa, kot pravi, ni zagovornik prenašanja »modnih« in/ali aktualnih konceptov, saj so »pisani na podlagi uspešnih zgodb, ki so se že zgodile. Če stopaš po stopinjah nekoga, ga nikoli ne boš prehitel.«

Prepričan je, da bo jutrišnja slovenska zgodba uspešna, če bomo svet prepoznali kot naš trg. »Zaradi majhnosti smo idealni za ustvarjanje nišnih globalnih izdelkov. Redefinirati bi morali, kaj najbolje znamo in se ukvarjati zgolj s tem. Obdobje povprečnosti je nepreklicno minilo,« je dejal Olaj.


 Slovensko podjetje Duol je v Dubaju postavilo balon nad nogometnim igriščem. Foto: Arhiv Duola

Ni prostora za mencanje

»Preden podjetje sklene pogodbo, se je treba mrežiti in najti odločevalce, ki potencialne kupce lahko spremenijo v našega poslovnega partnerja. Čas, ki je potreben za podpis pogodbe, se meri tudi od leta in pol do treh let, še posebno ko gre za vstop v panoge, kakršna je avtomobilska industrija,« je o svoji izkušnji povedala izvršna direktorica Laura Rednak iz podjetja Skaza.

Družbe, ki se počasi vračajo k evropskim proizvajalcem, hočejo zanesljive partnerje, zato je za spoznavanje potrebnega več časa. »Danes je v avtomobilih že 15 odstotkov plastičnih delov, po napovedih se bo do leta 2020 ta delež povečal na 25 odstotkov. Veliki avtomobilski koncerni bodo potrebovali razvojne partnerje, ki zagotavljajo servis in podporo pri razvoju,« je Rednakova poudarila eno od priložnosti.

»V poslovnem svetu ni prostora za mencanje. Treba si je želeti in biti drzen, drugačen, iznajdljiv. Če hočeš doseči ljudi, ki lahko odločajo, moraš v svet. Prisoten moraš biti na spletu, družbenih omrežjih, na sejmih, konferencah. Ko dobiš priložnost, se ne smeš prestrašiti, ampak jo moraš zgrabiti in izkoristiti. Imeti moraš natančno določen cilj, in če hočeš prodati, moraš vprašati in izvedeti, predvidevanja niso dovolj,« je sogovornica naštela 39-letne izkušnje v Skazi, seveda pa ne gre niti brez kapitalske moči in stabilnosti.

In zaposlenih. »Kdor hoče v prihodnosti potrojiti prihodke, mora podvojiti vložek v zaposlene. Če se podjetje ne bo spreminjalo s svetom, ga bo konkurenca prehitela po desni,« je poudarila Rednakova in dodala, da imajo tudi slovenska podjetja zelo veliko možnosti, le upati si morajo.

Smo pa nekoliko razvajeni, meni: malo je ljudi, ki so pripravljeni večino svojega časa vložiti v poslovni svet, biti v službi tudi po 16. uri, odpotovati za teden dni v tujino, da bi bolje spoznali svoje poslovne partnerje, doseči napredek v karieri, v svojem podjetju. »V poslovnem svetu ni sreče, je le trdo delo. To je Skaza izkusila na lastnem primeru. Preden smo v eni od multinacionalk iz navadnega dobavitelja napredovali do razvojnega partnerja, je preteklo osem let trdega dela, spoznavanj, pogajanj, vživljanja v našega kupca.«

S partnerji do skupnega cilja

V Iskraemecu, kjer so lani podpisali prelomno pogodbo s štirimi nizozemskimi elektrodistribucijskimi podjetji, ki vključuje dobavo najmanj 1,6 milijona pametnih števcev do leta 2020, kot ključ do uspeha na globalnem trgu poudarjajo pomen partnerstva med podjetij in skupni razvoj.

»Razumevanje partnerja, v našem primeru kupca, in skupna vizija sta elementa, ki nam bosta omogočila uresničiti tako daljnosežen projekt kot je pravični števec, ki je del projekta pametnih števcev,« je povedala Nataša Hartman in pojasnila, da so v podjetju, kjer so že več let zavezani trajnostnemu razvoju, imeli vizijo povečati družbeno odgovornost z razvojem pravičnega, torej trajnostnega (fair) števca.


Proizvodnji obrat Iskraemeca. Foto:Blaž Samec/Delo

Po drugi strani so se sedanji partnerji iz Nizozemske zavezali, da bodo trajnostni razvoj in trajnost vključili v vse svoje investicije, torej tudi v prenovo njihovega sistema dobave električne energije. »Tu sta se naši strategiji in viziji srečali. Skupaj smo analizirali, kaj bi lahko naredili in si določili cilje, ki se jih zdaj trudimo doseči,« je še povedala predstavnica Iskraemeca.

Kriza kot priložnost

Za Cetis, kjer se ukvarjajo tudi s proizvodnjo identifikacijskih dokumentov, se zaradi trenutnih varnostnih razmer v svetu odpirajo številne priložnosti.

»Nenehne grožnje zaostrujejo varnostne postopke na potovanjih in preprečevanje zlorab dokumentov, povzročajo uveljavitev dodatnih varnostnih standardov itn. Za kar nekaj držav smo že razvili podporne programske rešitve, ki zagotavljajo večjo preglednost identifikacijskih postopkov posameznika, in obetamo si, da bomo v kratkem aktivno vključeni v kar nekaj projektov pri večjem nadzoru pri izdaji ali uporabi dokumentov (mejni prehodi, vizumski sistemi itn.). Programske in integracijske rešitve smo že razvili, tudi nekaj naših projektov že deluje,« je povedal predsednik uprave družbe Roman Žnidarič in dodal, da so v Cetisu zelo aktivni tudi pri digitalizaciji.

»Strateško se usmerjamo v razvoj programskih rešitev, digitalizacijo javnih uprav, prehod iz fizičnih medijev na elektronske ter globalno povezanost sistemov in informacij. Razvijamo nove rešitve in jih implementiramo v manj razvitih državah, kjer si želijo velikih in hitrih preskokov, saj je njihov zaostanek velik in prav to je eden od razlogov, zakaj je toliko težav z varnostnimi vprašanji in globalnimi migracijami. Ena temeljnih strateških usmeritev Cetisa je povečanje prodaje storitev, s poudarkom na programskih rešitvah, namenjenih digitalizaciji upravljanja države, vezane na identifikacijo posameznika, prehod mej, ureditev statusa posameznika, registrov prebivalstva …« je naštel Žnidarič in se strinjal, da bi se morala slovenska podjetja aktivneje vključevati v globalno gospodarstvo.

Dejstvo pa je, je še opozoril, da se mora vodilna oziroma prodajna ekipa takšnega podjetja usesti na letalo in obiskati trg, ki ga želi osvojiti, in spoznati lokalne posebnosti. Globalno težko prodajamo iz domačega naslanjača.


Družba Cetis je vodilno podjetje na področju tiska varnostnih in komercialnih tiskovin. Foto: Brane Piano/Delo