V zdraviliščih zmerni optimisti

Obnavljanje objektov in bogatitev ponudbe v termah.

Objavljeno
03. avgust 2017 16.28
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana – Podobna ocena kot za celotno turistično gospodarstvo, da bo letošnje leto še boljše od lanskega rekordnega, velja tudi za slovenska naravna zdravilišča, ki na leto ustvarijo približno tretjino vsega turističnega obiska. S to razliko, da je bila vsaj v polletju rast, merjena s številom prihodov in prenočitev v objektih z vsaj desetimi stalnimi turističnimi posteljami, nekoliko bolj umirjena.

V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so že na začetku poletja ugotavljali, da se glavni tuji trgi odlično odzivajo na pestro ponudbo, da se vračajo ruski gostje in da je vse več tudi gostov iz Hrvaške. Uradna slovenska polletna turistična statistika je za vodilnimi dohodnimi državami – Italijo, Avstrijo in Nemčijo – Hrvaško s 7,1-odstotnim deležem med tujimi prenočitvami postavila na četrto mesto, na petem pa je s 4,6-odstotnim deležem Srbija. Po teh podatkih ji sledijo Združeno kraljestvo, Ruska federacija in Madžarska.

V nasprotju z državno statistiko, po kateri so od skupaj 4,8 milijona turističnih prenočitev domači gostje ustvarili 1,7 milijona prenočitev, dobrih 36 odstotkov vseh, so slovenski gostje v zdraviliščih pomenili 53 odstotkov vseh prihodov, za slaba dva odstotka več kot lani med januarjem in julijem – gostili so 194.000 gostov – ter za slab odstotek več prenočitev (722.600) kot lani.

Tujih gostov je bilo letos v polletju za devet odstotkov več kot lani, dobrih šest odstotkov pa je bilo več njihovih prenočitev. K tem indeksom največ prispevajo gostje iz Avstrije in Italije, ki ob zmernih rasteh skupaj ustvarijo že več kot 52 odstotkov vseh prihodov. Najbolj se je povečalo število gostov iz Ruske federacije – po več sušnih letih za 53 odstotkov pri prenočitvah – in so se v zdraviliščih med tujci utrdili na tretjem mestu.

Rusi v Rogaški Slatini

Največ ruskih gostov je kot svoje najljubše zdravilišče izbralo Rogaško Slatino, kjer je zabeležena kar tretjina od vseh 120.000 njihovih prenočitev. V prvem polletju je v Rogaško prišlo 22.879 gostov, od tega 7145 domačih in 15.734 tujih, od katerih je bilo gostov iz Rusije 3806 in iz Ukrajine 993, kar je bilo v primerjavi z lani za 43 oziroma 20 odstotkov več.

Ob povprečni dobi bivanja 5,2 dneva so vsi gostje skupaj prenočili 119.042-krat, od tega domači 21.682-krat ter tuji 97.360-krat. Tudi tu gostje iz Rusije in Ukrajine zelo izstopajo (kar je razvidno iz infografike), saj so bili oboji v Rogaški Slatini povprečno več kot po deset dni, kar je sicer povprečno za nekaj ur manj kot lani. V primerjavi z istim lanskim obdobjem je bilo vseh prihodov za kar tri desetine več, prenočitev pa za četrtino.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Rogaška Slatina je bila v preteklosti znana tudi po zelo razdrobljeni ponudbi. Direktor tamkajšnjega javnega zavoda za turizem in kulturo Sašo Kopinč pravi, da se je to zdaj že spremenilo. Kljub specifičnemu, neenotnemu lastništvu, letos skupaj in ne tako kot do zdaj vsak hotel posebej, nastopajo na enajstih sejmih v Evropi in po svetu, kjer se predstavljajo kot destinacija Rogaška Slatina. Povezujejo se tudi v različnih projektih: Anin festival bo letos tretjič, sofinancirajo pa ga hoteli in občina skupaj.

Lišpanje

V večini zdraviliških turističnih podjetij so v poletno sezono vstopili z osvežitvami, dopolnitvami in obnovljenimi objekti. V Termah Olimia so obnovili gostišče Lipa, postavili nov tobogan in postavili dvajset luksuznih (»glamping«) šotorov za do 62 oseb. Do prihodnje sezone bo končana desetmilijonska dvofazna prenova centra dobrega počutja (velnes) Termalije.

V Moravskih Toplicah se v Termah 3000 končuje prenova notranjega termalnega kopališča, ki bo s hoteli povezano z zasteklenim in ogrevanim mostom. Apartmajske hišice bodo postopno dobile novo in bolj svežo podobo.

Sobe in druge namestitvene zmogljivosti prenavljajo v Thermani Laško; 46 prenovljenih sob je namenjenih predvsem tistim, ki potrebujejo več udobja zaradi omejitev v gibanju in različnih drugih zdravstvenih težav. Z naložbo je celoten Zdraviliški dom dobil povsem novo vodovodno omrežje. Ob različnih športnikih so v Thermani Laško ponosni na gostiteljstvo septembrskega svetovnega prvenstva v namiznem tenisu za invalide, ko bodo pri njih nastanjeni tekmovalci z vsega sveta.

V Termah Čatež imajo novo naselje mobilnih hišic, v kampu so prenovljeni apartmaji in Indijanska vas, novo je igrišče za odbojko na mivki, na dodatnem nogometnem igrišču pa bo prihodnji mesec evropski turnir v malem nogometu. Na zdravstvenem področju je nova najsodobnejša naprava, s katero pomagajo bolnikom z bolečinami v hrbtenici.

O številnih novostih na Rogli in v Zrečah poročajo tudi iz tamkajšnjih Term. Poleg novega vodnika z najlepšimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi na območju Rogla–Pohorje je na Rogli postavljena Čutna pot, na Pesku je ranč s tremi lipicanci, na Rogli in v Termah Zreče si je mogoče izposoditi električna kolesa. Nova je pohorska vasica z devetimi tematskimi hišicami in cerkvico na sredini. Pestro pa je tudi v Termah Zreče.

Umirjeno zadovoljstvo s sezono

V največji hotelski verigi v Sloveniji – Sava Turizem (Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme Banovci, Terme Ptuj, Terme Lendava, Zdravilišče Radenci in Sava Hoteli Bled) so z letošnjo poletno sezono zadovoljni, saj zaznavajo trend rasti in glede na rezervacije za avgust, ki so boljše kot lani, stopajo v drugo polovico poletne sezone in leta 2017 z optimizmom. Razmere so ugodne predvsem na trgih bližnjih evropskih držav, v družbi pa ocenjujejo, da se bo zmerna rast domačih gostov nadaljevala tudi jeseni in pozimi.

Foto: Tadej Regent/Delo

Zasedenost zmogljivosti v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, v obmorskem Strunjanu in na Otočcu bo to poletje večja kot v primerjalnem obdobju lani. Skupina Terme Krka je v prvem polletju leta 2017 imela 17,1 milijona evrov prodaje, kar je za osem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Ustvarili so za šest odstotkov več prenočitev kot v prvem polletju lani, pri čemer so imeli za tri odstotke več domačih nočitev in za 16 odstotkov več nočitev tujih gostov.

Letošnje poslovanje Term Krka so zaznamovali rast na tujih trgih, zanimivi kakovostni produkti in usmerjene marketinško-prodajne akcije. Poleg tega nenehno posodabljajo svojo ponudbo in dodajajo nove programe. Lani so tako za različna vlaganja namenili okoli milijon in pol evrov sredstev, letos in prihodnje leto pa bodo naložbe še povečali.

Junija so gostje v Termah Čatež ob 14-odstotni rasti glede na leto 2016 prenočili 80.425-krat, julija pa ob 9,1-odstotni rasti 122.698-krat. Junija letos so našteli 105.498 kopalcev, skoraj 16 odstotkov več kot lani, julija pa 152.775, za 8,3 odstotka več kot leta 2016. Projekcije obiska kažejo, da se bo v Čatežu rast prenočitev in kopalcev nadaljevala ne samo avgusta in septembra, ampak do konca leta.

V letošnjem polletju so imeli v Termah Olimia 138.484 prenočitev, odstotek več kot lani, julija pa ob dvoodstotnem povečanju še slabih 42.000 prenočitev. Med komercialnimi prenočitvami so v šestmesečju ustvarili 8,7 milijona evrov prihodkov, sedem odstotkov več kot lani, julija pa ob višjih povprečnih prodajnih cenah za pet odstotkov več prihodkov kot julija 2016. Julija letos so več kot desetodstotno povečanje prihodkov dosegli na hrvaškem in drugih trgih nekdanje Jugoslavije. S prvimi sedmimi meseci so tako zelo zadovoljni, saj kljub dejstvu, da ob že omenjeni veliki naložbi v obnovo in razširitev Termalije, kar gotovo ni dobro izhodišče za trženje v turizmu, beležijo rast prihodkov iz prenočitev za več kot 6,5 odstotka.

Foto: Tadej Regent/Delo

Število kopalcev je bilo v Termah Olimia julija letos v primerjavi z lani za desetino višje.

V Thermani Laško so v lanskem sedemmesečju ustvarili 96.061 prenočitev, v letošnjem pa 98.699. Podoben je trend pri kopaliških storitvah in drugih programih, zato pričakujejo tako rast prihodkov kot števila prenočitev.

V Termah Topolšica so na pomlad prenavljali del sob v hotelu Vesna, zato je bilo polletno število prenočitev manjše kot lani. Julija letos pa je bilo prenočitev že več kot lani; tudi avgusta pričakujejo podobno število prenočitev kot lani. V Termah Zreče in na Rogli je bilo julijskih prenočitev tujih gostov za pet odstotkov več.