Več kot samo nujna umiritev

Poslovni načrt Luke Koper je začasen, ker še nimajo strategije urejanja razmer z izvajalci pristaniških storitev.

Objavljeno
18. februar 2018 20.54
Luka Koper, kamor je danes priplul nov kontejnerski žerjav, domnevno največji v regiji. Koper, Slovenija 5.april 2017. [Luka Koper,Koper,kontejnerski žerjavi,pristaniški žerjavi,industrijska dvigala,kontejnerji,pristanišča,gospodarstvo,transport
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Koper - V Luki Koper so z izvolitvijo novega delavskega direktorja Vojka Rotarja vsaj začasno umirili žogo. Poslovni partnerji pa opozarjajo, da bodo v takih razmerah, kakršnim so bili priče zadnje mesece, posle selili v sosednja pristanišča. Nova uprava ima zato tri temeljna izhodišča: dialog in umiritev razmer med zaposlenimi, upravo, lokalnima skupnostma in državo, zakonitost poslovanja in uresničitev investicij.

Poslovni načrt ni popoln

Poglavitni potezi za umiritev položaja sta bili izvolitev novega delavskega direktorja in soglasje k poslovnemu načrtu. S funkcije delavskega direktorja je sam odstopil Stojan Čepar, potem pa tudi nadzorniki iz vrst kapitala niso zaostrovali položaja z očitkom, da so se delavci pri postopku imenovanja novega delavskega direktorja pozabili posvetovati s člani nadzornega sveta, kakor priporoča prenovljeni statut družbe. Tudi poslovni načrt ni popoln, saj že zdaj vedo, da ga bodo morali čez nekaj tednov ali mesecev popraviti.

Upravi namreč v 45 dneh ni uspelo pripraviti strategije odnosa do izvajalcev pristaniških storitev, od česar bodo razvidni ključni vplivi na poslovanje v tem letu. »Temeljna razlika novega poslovnega načrta od tistega, ki ga je predlagala Matićeva uprava, je v tem, da je ta uprava prepoznala, da je sedanji sistem izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v Luki nezakonit,« je pojasnil predsednik nadzornega sveta Uroš Ilić. Novi poslovni načrt predvideva zaposlitev 203 delavcev, vendar se lahko ta številka spremeni po sprejetju strategije do IPS.

Dve neznanki: IPS in drugi tir

Od odnosa delavcev IPS do družbe bo odvisen tako poslovni izid za preteklo leto, ker bo treba z revizijo ugotoviti obseg rezervacij. Dva delavca sta namreč sprožila tožbo z zahtevo za zaposlitev. Ni jasno, koliko delavcem bi morali zagotoviti redno zaposlitev in kolikšno breme za poslovanje bo to za podjetje. Poleg večjih stroškov delovne sile bo poslovni rezultat krojila še ena neznanka: od uveljavitve zakona o drugem tiru bo odvisno, ali bo Luka morala že prvo leto prispevati kakih 8 milijonov evrov za gradnjo.

Podjetje načrtuje za 52 milijonov evrov novih investicij. Medtem ko je uprava lahko napovedala, da se bo letos vendarle začela in zaključila gradnja novega vhoda v pristanišče, da ne bo gradila načrtovane garažne hiše, ampak raje povečala parkirišča, pa še ni mogla napovedati, kako se bo razpletel odnos z občino Koper, ki je doslej ovirala ključen razvojni korak – podaljšanje prvega pomola.

Tožbe starih uprav so nepomembna tveganja

Skoraj povsem nepomembna za podjetje so tveganja s tožbami bivših članov uprav. Gašpar Gašpar Mišič je napovedal tretjo tožbo, vendar je očitno še ni vložil. Trije člani Matićeve uprave so vložili po dve tožbi. Toda za vse velja, da morebitnih odškodnin v nobenem primeru ne bi plačala družba niti posamezni člani uprave ali nadzorniki, pač pa je družba od leta 2011 za te primere ustrezno zavarovana in bodo morebitne odškodnine poravnale zavarovalnice. Čeprav je Uroš Ilić prepričan, da Gašpar Mišič ne more dvakrat na sodišče za isto vsebino, pa se je predsednik uprave Dimitrij Zadel vseeno še pripravljen dogovarjati (ne pogajati) z Mišičem.

Začasni poslovni načrt letos predvideva 232 milijonov evrov prihodkov (leta 2016 jih je bilo 200 milijonov), za 86 milijonov EBITDA, čistega dobička naj bi bilo 49 milijonov evrov (leta 2016 jih je bilo 44 milijonov), čista dobičkonosnost kapitala naj bi bila 13,7-odstotna, medtem ko je leta 2016 bila 13,9-odstotna.

Nadzorniki zadovoljni z Rotarjem

Za novega delavskega direktorja Vojka Rotarja so glasovali trije člani nadzornega sveta iz vrst zaposlenih, šest predstavnikov kapitala se je vzdržalo, s čimer Rotarja niso podprli, ampak mu tudi nasprotovali niso. Prvi nadzornik Uroš Ilić je pojasnil: »Vzdržani smo bili zaradi pomislekov pravne narave. Sicer pa nas je Vojko Rotar navdušil, njegova predstavitev je bila izredno pozitivna.«

Trst resno diha Kopru za ovratnik

V Trstu bodo septembra začeli za sto metrov podaljševati kontejnerski terminal (naložba je vredna 92 milijonov evrov) in so sredi gradnje 27 hektarjev velike večnamenske logistične platforme (naložba 132 milijonov evrov); dogradili jo bodo leta 2019.