Tiskane izdaje
Ljubljana – Stečajni upravitelj Primorja bo na dražbi prodajal dobrih 41.000 kvadratnih metrov stavbnega in kmetijskega zemljišča na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Potencialni investitorji so se za nakup zanimali, a med njimi vlada velika negotovost, saj občina Ankaran ni navdušena nad predvidenim turističnim naseljem in bi lahko spremenila prostorske akte, je povedal stečajni upravitelj Rudolf Hramec.
Hramec je za 26. julij sklical javno državo z zviševanjem izklicne cene, na kateri bo za izklicno ceno 5,8 milijona evrov brez davka prodajal dobrih 41.000 kvadratnih metrov stavbnega in kmetijskega zemljišča na Debelem rtiču pri Ankaranu. Občina Ankaran na tem zemljišču ne bo uveljavljala predkupne pravice, o čemer je prejšnji mesec izdala potrdilo, je zapisano v razpisu javne dražbe.
Ajdovsko Primorje je na zemljišču na severni strani Debelega rtiča, blizu slovensko-italijanske meje, nameravalo zgraditi višjecenovno turistično naselje s pripadajočo infrastrukturo, denimo bazeni in urejeno plažo. To območje je torej namenjeno gradnji počitniških kapacitet. Vendar je občina Ankaran obvestila stečajnega upravitelja Primorja, da ni navdušena nad gradnjo večjega turističnega naselja in da bodo spremenili prostorske akte.
»Na občini so dejali, da bodo razmišljali predvsem o zelenih površinah,« je dejal Hramec. O tem so morebitne investitorje že obvestili. »To povzroča negotovost pri potencialnih kupcih, ker ne vedo, kakšne rešitve bo občina predvidela za to površino,« je dodal stečajni upravitelj.
Z občine Ankaran so nam sporočili, da je občinski prostorski načrt v fazi priprave strokovnih podlag in določanja strateških ciljev: »Predlog namenske rabe prostora še ni določen, je pa s strokovnimi podlagami že ugotovljeno, da veljavni prostorski načrt ne sledi do zdaj določenim ciljem trajnostnega prostorskega razvoja občine.«
Občina bo zato predlagala nove strateške usmeritve, ki bodo upoštevale prostorske in okoljske zahteve, ter na podlagi teh pripravila tudi karto namenske rabe prostora. Ker pa osnutek dokumenta šele nastaja, za zdaj še ni mogoče odgovarjati na vprašanja o konkretni lokaciji, so še povedali.
A pričakujemo lahko, da bo občina na tem območju uskladila namensko s trenutno dejansko rabo zemljišč, ki vključujejo gozd in zelene površine. Ta zemljišča sodijo tudi v širše območje spomenika Debeli rtič, za katerega ankaranska občina pred ministrstvom za okolje in prostor vodi postopke za ustanovitev režima dodatne naravovarstvene zaščite.
Na zalogi še veliko nepremičnin
Primorje je med podjetji, ki so po stečaju imeli kar nekaj premoženja na voljo za prodajo, iz katerega se poplačujejo upniki. Povsem nasprotno od, denimo, Vegrada, ki ga je njegova stečajna upraviteljica Alenka Gril označila za siromašnega gradbenega revčka. Tako pa so delavci Primorja že dobili poplačane prednostne terjatve, skupaj z obrestmi.
Drugače pa je z nekaterimi hčerinskimi podjetji Primorja. Tako je bil Stavbenik skoraj brez premoženja, saj je nepremičnine in premičnine najemal od lastnika Primorja. Več kot sto nekdanjih delavcev Stavbenika zato štiri leta in pol po stečaju še ni dobilo niti evra.
Kako pa bo s poplačilom navadnih upnikov Primorja? Na to je težko odgovoriti, je dejal Hramec. Najprej je treba prodati vse zastavljeno premoženje. Upravitelj bo nato lahko ugotovil, koliko ločitvenih upnikov ne bo poplačanih in bodo njihove terjatve postale navadne. Šele potem bo mogoče ugotoviti odstotek poplačila navadnih terjatev.
Primorje ima še kar veliko neprodanega večjega premoženja, je povedal stečajni upravitelj. Med njimi so obrat armiranobetonskih izdelkov v Ajdovščini, 21.000 kvadratnih metrov zemljišč z gradbenim dovoljenjem za hotel in gradnjo vodnega parka v Izoli, zemljišča za industrijsko dejavnost v Vrtojbi, obrat v Postojni, poslovna stavba v Kromberku, samski dom v Izoli in stavbna zemljišča v Semedeli.
Na otoku Cresu pa imajo
