Tiskane izdaje
Ljubljana - Na ljubljanski borzi je vrednost delnice Telekoma Slovenije danes zrasla za dober odstotek in pristala na 102,05 evra. V 47 poslih je lastnika zamenjalo 3.688 lotov v vrednosti 375.720 evrov. In to so natančno vse današnje zanesljive številke o prodaji Telekoma Slovenije.
Verjetno bi kot kolikor toliko zanesljivi lahko opredelili še dve številki. Po tržni analizi, ki vsebuje večkratnike glede na trenutne cene primerljivih podjetij bi bila cena Telekoma Slovenije 114 evrov. Upoštevaje pretekle transakcije z vključeno prevzemno premijo bi bila po metodi povprečnih večkratnikov povprečna cena na delnico 167,6 evrov na delnico.
Kot povsem »zanesljive« številke ponudbe britanskega sklada Cinven so sedaj v javnem obtoku naslednje: 110 evrov za delnico TS v gotovini takoj ob sklenitvi posla, 15 evrov na delnico glede na iztek odškodninskih postopkov in morebitnih glob, ter končnih pet evrov glede na poslovanje TS – karkoli naj bi to že pomenilo.
»Zanesljivost« 110 gotovinskih evrov je omajana že od tistega trenutka, ko je bila cifra poslana v obtok. Kje je tu izglasovana 10-evrska dividenda? Je pravilen izračuna za lastnike delnic TS 110 + 10 ali 110 - 10? In optimalno 130 + 10 ali 130 - 10? Govor je seveda o evrih in o cifrah 100, 110, 120, 130 ali morda 140? In posledično vrednost 73-odstotnega državnega deleža: 475 milijonov evrov, 522 milijonov evrov, 570 milijonov evrov, 618 milijonov ali 665 milijonov evrov. Knjigovodska pa 550 milijonov evrov.
Od številk najprej k ugibanjem: Dnevnik poroča, da se je Slovenski državni holding (SDH) že odločil, da sprejme Cinvenovo ponudbo. Treba je le še opredeliti »umazane« podrobnosti.
Predsednik uprave SDH Matej Pirc je v zadnjih dneh že večkrat povedal, da je SDH tik pred odločitvijo, da bo imel v holdingu zadnjo besedo nadzorni svet SDH. Ki se, dodajmo, lahko tudi odloči, da bo za svet povprašal še skupščino – Vlado Republike Slovenije.
In tako se kot v vseh zgodbah o Telekomu končno pride do vedno zabavne politike. Bivša predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je s prodajanjem Telekoma začela ter speljala na led vlado (vključno s SD) in parlament, je po prodaji Aerodroma Ljubljana in že pred volitvami obrnila ploščo in sedaj nasprotuje prodaji Telekoma. Ker je na njenem prodajnem listku pisalo, da naj se Telekom proda strateškemu vlagatelju. Vsekakor pa se mora o prodajnem postopku po njenih besedah, ki jih povzemamo po STA, seznaniti vlada »in na koncu sprejeti odločitev. Bežati od tega ne more, lahko pa o tem odloči tudi DZ.«
Ker se je Dejan Židan v času vlade prve slovenske premierke pustil speljati na led, sedaj odločno nasprotuje prodaji, hkrati pa poje po podobnih notah kot njegova prejšnja šefica. Priznava, da je SDH samostojen pri svojem odločanju, mora pa upoštevati, da sklep o prodaji »zelo jasno navaja, da se išče strateški kupec«.
Dejan Židan je to vprašanje načel tudi na seji vlade, njegov sedanji šef, predsednik vlade Miro Cerar pa je (po Židanovih besedah, ki jih je priobčila STA) finančnemu ministru Dušanu Mramorju naročil pripravo informacije o tem. Finančni sklad prosto po kmetijskem ministru Židanu po nobenem parametru ne more biti strateški kupec.
Zunanji minister in predsednik Desusa Karl Erjavec je po seji vlade dejal, da mora o Telekomu odločiti SDH, a ob upoštevanju vseh pogojev. Tako je tudi sam spomnil na navedbo v sklepu o prodaji premoženja države, da morajo poiskati za Telekom strateškega partnerja, ki bo razvijal podjetje. Upa, da bo SDH to upošteval, sicer bo ravnal v nasprotju s tem sklepom DZ. Po njegovem mnenju je tudi slabo, če je le en kupec. Če se že gre v ta postopek, bi si želel več kupcev. »A to ni stvar vlade, pač pa SDH. Oni prejemajo visoke plače za svoje delo, naj ga opravijo,« je bil po poročanju STA oster (in izvijajoč ter pitijski) Karl Erjavec.
