Tiskane izdaje
Stopče – Cilj družbe VOC Celje ostaja lastna asfaltna baza v Veliki Pirešici, kjer nameravajo po besedah direktorja Romana Moškotevca kupiti kamnolom. Čez cesto je sicer že asfaltna baza, ki pa jo je VOC pred nosom speljal Remont. Pri prodaji kamnoloma je nemalo težav, veliko postopkov sproža prav VOC.
Pred začetkom zimske sezone, VOC ima namreč koncesijo za vzdrževanje državnih cest v Savinjski in Koroški regiji, je Moškotevc povedal, da je za njimi sicer ena uspešnejših letnih sezon, da so vgradili več asfalta kot kdaj prej. Tudi od Remonta ga kupujejo in še treh dobaviteljev. Še vedno pa si želijo svojo asfaltno bazo. Moškotevc tudi ni izključil možnosti, da asfaltne baze kdaj ne bodo postavili v Trnovljah v Celju, kjer so še dokupili nekaj zemljišč. Postavitvi asfaltne baze v Trnovljah se je sicer ostro uprla lokalna skupnost.
V VOC v glavnem ostajajo z mislimi v Veliki Pirešici. Maja je družba Ahac NG (preimenovana v VOC Ekologija) odkupila terjatve ločitvene upnice Banke Koper v stečajnem postopku CM Celje. Šlo je pravzaprav za hipoteke na več zemljiščih v kamnolomu. Zdi se, da so kupili mačka v žaklju, saj se je konec maja oglasil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je ugotovil, da bi moral biti lastnik na večini teh zemljišč po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij in pogodbe med pravnim prednikom CM Celje in skladom. Sklad se je najprej pritožil na maja podan sklep o prodaji kamnoloma, junija pa prijavil izločitveno pravico. Stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger je izločitveno pravico v celoti priznala. VOC je po naših informacijah to prerekal, ker sklad nikoli ni pridobil lastninske pravice, vendar ni bil uslišan. Odločitev še ni pravnomočna, če bo ostala taka, VOC ostane le še tožba, v nasprotnem primeru bo na pravdo najverjetneje napoten tudi sklad kmetijskih zemljišč, ki se morebitnemu državnemu premoženju verjetno ne bo kar odrekel.
Zgodba je še dodatno zapletena, saj območje ni zemljiškoknjižno urejeno oziroma se stanje v naravi ne sklada z zemljiško knjigo. Nekaterih zemljišč, kot pojasnjuje Sisingerjeva, sploh v naravi ni več. Moškotevc tako razlago zavrača: »Če pogledamo s tlorisa, te parcele obstajajo. Kar se pa tiče sklada in njegovih zemljišč, pa menim, da se je stečajna upraviteljica najverjetneje prenaglila.«
Hočejo kupiti,
Tržna vrednost kamnoloma je 15,3 milijona evrov, na zadnji, četrti dražbi (do katere ni prišlo) je bila izklicna cena 7,5 milijona evrov. Tržna vrednost kamnoloma, ki ne obratuje, je milijon evrov, likvidacijska 644.000 evrov. Ali torej VOC želi, da kamnolom izgubi koncesijo za rudarjenje, da bi ga lahko kupili ceneje, pa je Moškotevc odgovoril: »Želimo, da se prodaja razplete in da to končno pride v roke kupcu, ki bo s kamnolomom korektno in normalno gospodaril, ker tega zdaj ni. Nič se ne vlaga nazaj v kamnolom. Ne spoštuje se koncesijske pogodbe. Pa še zmanjšuje se vrednost premoženja, tistega, ki je namenjeno za poplačilo upnikov.« Sisingerjeva je sicer že večkrat poudarila, da z obratovanjem kamnoloma poplačuje stroške stečajnega postopka, poleg tega bi samo za varovanje nedelujočega kamnoloma porabila od 25 do 30.000 evrov na mesec! Stečajna upraviteljica še dodaja, da delajo vse v skladu s koncesijsko pogodbo, da si pri njih inšpektorji kar kljuke podajajo in da do zdaj ni še nihče odkril nobene nepravilnosti.
