Maribor – Rok, ki so ga v Magni določili za pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo svojega obrata v Hočah, to je 1. julij, je mimo, vendar pri projektu še vztrajajo. »Načrt A, torej postavitev obrata v Hočah, želimo izvesti. Če pa bomo ugotovili, da so postopki prepočasni, imamo še vedno v rezervi tudi načrt B, torej investicijo na Madžarskem,« je danes dejal David Adam, prokurist slovenske hčerinske družbe Magna Steyr.
Adam v teh dneh obiskuje občine na tem območju. V ponedeljek je obiskal občino Miklavž, danes Maribor in Starše, v prihodnjih dneh pa še Rače-Fram. S komentarji je bil skop, kljub številnim polemikam in nasprotovanjem se po njegovih besedah multinacionalka v Sloveniji počuti dobrodošlo, gradnjo pa želijo začeti čim prej. Pričakujejo, da bodo pridobili okoljevarstveno dovoljenje, računajo na pozitivne spremembe, tudi začetek izvedbe projekta v septembru ni izključen. Datuma, do kdaj so pripravljeni čakati, Adam ni želel razkriti, sicer pa so ga v primerjavi z drugimi državami, kjer ima Magna tovarne, zapleti v Sloveniji presenetili.
Mariborski župan Andrej Fištravec in prokurist slovenske hčerinske družbe Magna Steyr David Adam. Foto: Tadej Regent/Delo
O okoljevarstvenem
Če so okoljevarstveniki skeptični do te naložbe, so napovedana delovna mesta v Magni očitno zelo zaželena. »Na dan prejmem od pet do deset prošenj za zaposlitev iz Slovenije,« je dejal Borut Zorman, vodja kadrovske službe v graški Magni. Pred kratkim so imeli razpis za štiri delovna mesta, prijavilo pa se je kar šesto interesentov. Zaskrbljenost, da bi Slovence, ki delajo v Gradcu, prezaposlili v Hoče, je po njegovih besedah povsem odveč, prav nikogar ne bodo silili v premestitev, je pa že kar nekaj zaposlenih izrazilo pripravljenost, da za potrebe zagona proizvodnje nekaj mesecev na začetku leta 2019 delajo v hoškem obratu.
V Magni Steyr v Gradcu dela 700 Slovencev. Herwig Prammer/Reuters
Iščejo usposobljene
Odveč so tudi pomisleki, da bodo najemali zgolj delavce z nižjimi stopnjami izobrazbe, saj je avtomatizacija proizvodnje na zelo visoki ravni. Potrebovali bodo predvsem mehatronike, strojne tehnike in inženirje, ne nazadnje tudi pri delu v proizvodnji potrebujejo veliko ljudi z vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe, saj gre za upravljanje robotov. Seveda bodo potrebovali tudi več ličarjev, ki bodo opravljali dela, ki jih roboti ne zmorejo oziroma jih opravijo slabše, plače pa bodo po Zormanovih besedah »dovolj atraktivne«.
Plačni sistem je še v pripravi, gotovo pa bodo plače nižje kot v Avstriji, vendar si Magna prizadeva privabiti čim več usposobljenih in zanesljivih delavcev, zato bodo plače povsem primerljive s povprečjem v panogi.
Tudi Magnin sistem delitve dobička je po Zormanovem mnenju zelo privlačen. Deset odstotkov dobička v posameznih tovarnah razdelijo med zaposlene, polovico prejmejo v denarju, polovico pa v delnicah podjetja. Ali ne bo problem pridobiti ustrezne kadre, saj v slovenski kovinsko-predelovalni industriji tega profila že zdaj primanjkuje?
Zorman je prepričan, da ne, iskali bodo na območju od Murske Sobote do Maribora, Velenja in Celja, to pa je bazen, kjer bi moralo biti ustreznih kadrov dovolj. Kratkoročno načrtujejo tudi prekvalifikacije, dolgoročno pa sodelovanje s srednjimi šolami in univerzami, ker v Avstriji odlično deluje. In ne nazadnje je bila Magna že dve leti zapored imenovana za najboljšega avstrijskega delodajalca.