Vse več hrvaške hrane na slovenskih krožnikih

Raziskava agencije Valicon kaže, da med desetimi najbolj prepoznavnimi blagovnimi znamkami pri nas ni nobenega izdelka družbe, ki bi bila v slovenski lasti. Uvoz hrane iz Hrvaške se je v nekaterih segmentih, ki jih spremljajo državni statistiki, povečal celo za osemkrat.

V hrvaškem Agrokorju, v katerem prevladujejo podjetja živilskopredelovalne industrije, niso nikoli skrivali, da potrebujejo Mercatorjeve police za svoje proizvode. V slovenskem trgovcu na vprašanja, povezana s hrvaškimi izdelki, že leta vztrajno ponavljajo, da se delež slovenskih dobaviteljev ni bistveno spremenil. Skupno odkupi Mercator letno za več kot 500 milijonov evrov blaga od slovenskih dobaviteljev, poudarjajo, po drugi strani pa daje pogled povprečnega kupca na njegove trgovske police vtis, da na njih prevladujejo izdelki iz Hrvaške.

Tomislav Čizmić, prvi mož Mercatorja, ni eksplicitno zanikal, da se je število izdelkov iz Hrvaške povečalo. Opažanje, da je v trgovinah najboljšega soseda težko dobiti na primer slovensko mortadelo, pa je v pogovoru za prihodnjo Sobotno prilogo Dela komentiral takole: »S percepcijo, da smo s prevzemom postali hrvaško podjetje, se preprosto nismo imeli časa ukvarjati, ker se tako osredotočamo na našo strategijo in njeno izvajanje. Ljudje bodo prej ali slej dojeli iskrenost našega početja in bodo temu sledili. Težava v tej percepciji je, da je bila dobri slovenski mortadeli dodana tudi dobra hrvaška mortadela. V Mercatorju vas zmoti, če imate samo en izdelek na voljo, v drugi trgovini pa vas to isto ne zmoti.«

Podatki državnih statistikov kažejo skok

A statistika je neizprosna. V Slovenijo uvozimo osemkrat več hrvaškega mesa kot pred leti, skoraj štirikrat več mleka in mlečnih izdelkov ter trikrat več hrvaške zelenjave. Razen pri sladkorju ter sladkornih izdelkih in medu je v vseh kategorijah, ki jih spremlja državna statistika, več kot očitna krepitev količine hrvaške hrane na krožnikih slovenskih družin.

Je kaj drugače v drugih trgovskih verigah? Podatki varuha prehranske verige kažejo, da trgovci v svojih akcijah v precejšnji meri močno promovirajo tuje blago, pri tem pa prednjači Lidl. Podatke o uvozu hrane s Hrvaške smo skušali križati tudi s ponudbo druge največje trgovske verige pri nas. »V našem podjetju ne merimo deleža hrvaških proizvodov in naš asortiman oblikujemo glede na trende in povpraševanje kupcev. Nismo opazili, da bi se povpraševanje po hrvaških izdelkih povečalo,« so povedali v Sparu.

Kliknite na skico za večji prikaz grafike.

Kaj se pravzaprav dogaja

Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da je bil povečan uvoz živil iz Hrvaške opazen po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, kjer velja prost pretok blaga in storitev. Spomnimo, sosedje so v evropsko skupnost vstopili sredi leta 2013, ko se je uvoz dejansko začel povečevati.

»Drugič pa je bil opazen povečan uvoz hrvaške hrane z Agrokorjevim prevzemom Mercatorja, predvsem je bilo to opazno pri prašičjem mesu,« potrjujejo na kmetijskem ministrstvu. Podatke o uvozu lahko po njihovem mnenju povezujemo tudi z dvema zaporednima slabima letinama v sadjarstvu, ko je bila najslabša predvsem letina jabolk.

Tuja cenena konkurenca

Na prodajnih policah v Sloveniji se znajde veliko hrane iz uvoza, ki je praviloma glede na svojo (ne)kakovost tudi cenejša, kar ustvarja še dodatni pritisk na cene lokalno pridelane hrane, opozarjajo na kmetijsko-gozdarski zbornici. 

Težava je tudi v tem, da so se potrošniki prek različnih prodajnih akcij zmotno navadili na to, da je hrana poceni. A, če je že hrana v trgovinah poceni, zagotovo ni poceni njena pridelava. »Ta razkorak med dejanskimi stroški pri pridelavi hrane in njeno končno ceno na trgovskih policah je treba zmanjšati,« poudarjajo v zbornici in dodajajo, da slovenski živinorejci evropskim lahko konkurirajo s kakovostjo pridelane hrane, ki je pri nas na visoki ravni. Z ekonomskega vidika pa je oteževalna okoliščina dejstvo, da po velikosti kmetije v Sloveniji ne morejo konkurirati velikim evropskim obratom; ne po količinah prireje oziroma pridelave in s tem tudi ne po stroških na enoto proizvoda.

Na zbornici poudarjajo pomen promocije lastne pridelane hrane. Tako imajo kmetje zagotovljena delovna mesta, zemlja se obdeluje, hrana je kakovostna, podeželje pa privlačno za turiste.