Za požarno varnost od dva do pet odstotkov naložbe

Zaradi nekaj večjih požarov, ki so se zgodili v zadnjem času v Sloveniji, se je povečalo tudi zanimanje za požarno varnost oziroma kako izboljšati protipožarne ukrepe. Na potezi je država, ki naj pripravi ustrezno zakonodajo in posodobi tehnično regulativo, ter lastniki industrijskih, poslovnih, večstanovanjskih in drugih stavb, ki naj poskrbijo za vgradnjo in redno vzdrževanje protipožarnih sistemov.

Vse omenjeno ne bo dovolj. Potrebnega bo več izobraževanja in znanja o požarni varnosti, hitrejšega prenosa novih spoznanj v prakso, uvajanje novih rešitev in dodatnih preventivnih ukrepov, seznanjanja in usposabljanja zaposlenih in prebivalcev o pravilnem ukrepanju v primeru požara.

Kateri pa so najpogostejši vzroki za nastanek požarov in kako se jim je mogoče izogniti? »Ni pravila. Odvisno od dejavnosti v industriji,« pravi direktor družbe Zarja Elektronika Boris Grivić. Požar lahko povzroči statična elektrika, cigaretni ogorek, kratek stik v napeljavi, pregretje orodij in strojev, mešanica kemikalij in tudi sabotaža ni izključena.

Nevarno je varčevati pri protipožarni tehniki

Navadno se je vsemu temu mogoče izogniti. Tudi tako, da se namesti sistem avtomatičnega gašenja. Obstajajo, denimo, posebni plini, ki brez škode pogasijo elektroniko, arhive, goriva ipd. »Ampak ne, če se projekta loti vsakdo, ki misli, da vse ve o požarni varnosti. Tudi mi ne vemo vsega, čeprav smo na trgu že 48 let. Imamo svoj razvojni oddelek, sistem izobraževanja, obiskujemo tujino in se učimo. Vse to je strošek, zato je naš donos nekoliko manjši kot pri konkurenci, ki vsega omenjenega nima. Tudi zato še nismo imeli primera, ko bi požar nastal zaradi našega slabega projekta ali slabe opreme,« pojasnjuje Grivić.

Sogovornik pravi, da investitorje nenehno opozarjajo, naj ne vgrajujejo slabe opreme in naj ne varčujejo pri protipožarni tehniki. Dela se navadno oddajo v izvajanje glavnemu izvajalcu, sistem tehnične zaščite, v katerega sodi tudi protipožarna zaščita, pa spada v podizvedbo v sklopu inštalaterskih del.

Ni ustrezne zakonodaje o požarni varnosti

»Opremo, tudi protipožarno, torej določa ta četrti podizvajalec, čigar cene so že skoraj na ničli. Jasno je, da bo imela glavno vlogo samo cena, ne pa kakovost opreme in ustrezna rešitev. Obstajajo tudi investitorji, ki to upoštevajo in dela oddajo strokovno usposobljenim izvajalcem. Nekaterim je jasno, da se z načrtom tehničnega varovanja ne sme seznaniti celotna veriga podizvajalcev z vseh vetrov.«

Grivić dodaja, da v Sloveniji nimamo ustrezne zakonodaje o požarni varnosti, in to pojasnjuje s primerom: »Oprema tehničnega varovanja je odvisna od projekta. Projekt je odvisen od požarnega elaborata. Elaborat je odvisen od podatkov, ki jih da uprava. Ko se zgodi požar, ni kriv nihče, ker so vsi upoštevali pravila. In čeprav sisteme tehničnega varovanja projektirajo tudi podjetja brez licence, inšpektorat in komisije za tehnične preglede pa tudi javni naročniki ne storijo nič.« Sogovornik dodaja, da je po pogovoru z ministrico za obrambo Andrejo Katič na zadnji konferenci ICS vendarle dobil vtis, da hoče stanje izboljšati.

Delo dobi, ker je pet odstotkov cenejši

Sogovornika vprašamo, ali je v naših podjetjih dovolj dobro poskrbljeno za požarno varnost ter ali so zaposleni dovolj usposobljeni za pravilno ukrepanje ob nastanku požara in za preprečevanje njegove širitve? Pravi: »Da in ne. Odvisno od podjetja. V nekaterih, na primer, izvajamo požarne vaje, merimo čas evakuacije, čas do prihoda gasilcev in podobno. Druga podjetja pa ne poskrbijo niti za zakonsko določene periodične preglede požarne opreme ali servis naročajo pri nepooblaščenih osebah, kar je prepovedano. Tudi glede tega ni ustrezne zakonodaje.«

Za večjo požarno varnost so pomembni sistemi za pravočasno javljanje in aktivno gašenje požarov. Boris Grivić je pojasnil, da je, na primer, za pravilen projekt aktivnega gašenja z gasilnim plinom treba opraviti zelo zapletene izračune tlakov, pretokov, enakomerne porazdelitve plina, dolžin cevi ipd. Aplikacija za tak izračun pa je zelo draga.

»Mi smo jo nabavili in po mojih podatkih smo edini imetnik take aplikacije v Sloveniji. Drugi projektirajo »na palec«, po »izkušnjah«. Enako je z montažo. Samo orodje za montažo sistema vodne megle (ena je vgrajena na Aerodromu Ljubljana), na primer, stane več kot 50.000 evrov. Prišteti je treba še stroške šolanja, zaloge, aplikacije. Na koncu se lahko zgodi, da neki sistem gašenja namesto licenciranega in izšolanega izvajalca vgrajuje vodovodni inštalater, ki je bil pet odstotkov cenejši,« je Boris Grivić nejevoljen zaradi takih razmer.

Dober gospodar skrbi za požarno varnost

Pogosto se lastniki stavb za sisteme za javljanje požara začnejo zanimati šele po kakem neljubem dogodku. Za malo več denarja si skrben gospodar vgradi tudi sistem aktivnega gašenja, ki je ključen v prvih sekundah nastanka požara in ga omeji ali celo pogasi, da se ta do prihoda gasilcev ne razširi preveč.

»Ko delamo primerjavo cen sistema za javljanje požara in sistema za gašenje z vrednostjo naložbe, govorimo o dodatnih dveh do petih odstotkih stroškov investicije. Bolje je narediti primerjavo z uničenim objektom in zaradi požara z izgubo prihodka na trgu. V takem primeru je tudi najsodobnejša proizvodna tehnika zastonj, če ni bilo vgrajene ustrezne požarne zaščite,« pravi direktor Zarje Elektronike, ki se s protipožarnimi sistemi in tehničnim varovanjem nasploh ukvarja že 48 let.

V Zarji Elektroniki izdelujejo certificirane požarne centrale, požarne centrale po specifikaciji naročnika, gasilne sisteme … Imajo tudi nekaj posebnih zadev, kot je, na primer, detektor iskre v transportnih ceveh, kjer poseben obroč detektira iskro, naslednji jo v 20 milisekundah pogasi, naslednji pa preveri, ali je iskra ugasnila. Proizvodnja se v takem primeru nemoteno nadaljuje, centrala pa samo šteje pogašene požare. Sistem je idealen za tekstilno, lesno in papirno industrijo. Uporabljati so ga začeli tudi pri odsesovalnih sistemih, predvsem v robotiziranih proizvodnjah. Vse več delajo tudi elektronskih komponent.

Stavijo na lastni razvoj in večji izvoz

Zarja Elektronika svoje protipožarne sisteme tudi izvaža, vendar je izvoz še vedno premajhen, čeprav so ga lani podvojili. Navzoči so predvsem na trgih nekdanje Jugoslavije, na Bližnjem vzhodu, v Vzhodni Evropi, tudi glede Kazahstana so pričakovanja velika. V prihodnje naj bi izvoz še povečali.

»Povsod so posejani kalčki, ki za zdaj počasi, a lepo rastejo. Čeprav je požarna varnost hrbtenica naše dejavnosti, še vedno vgrajujemo tudi druge sisteme varovanja, kot so videonadzor, nadzor pristopa, protivlomni sistemi in podobno,« pojasni Grivić. Omenjeni sistemi so v glavnem plod razvojnega oddelka Zarje Elektronike, v katerem dela od osem do 14 ljudi, odvisno od posameznega projekta.