Tiskane izdaje
Ljubljana − Med podjetji, ki so naprodaj, se je znašla tudi družba Štore Steel. Kot je mogoče izvedeti, se za njen nakup zanimata češka skupina Moravia Steel in Slovenska industrija jekla – Sij, pogovori pa naj bi po nekaterih informacijah potekali le še z zadnjo.
Lastniki Štore Steela, med katerimi je največji Unior, prodaje družbe včeraj niso hoteli komentirati ali o tem dajati izjav, a tudi niso zanikali postopka. Kot je mogoče izvedeti, pogovori o prodaji potekajo z vsemi lastniki (glej graf), znano pa je, da mora zadolžena zreška družba v skladu z dogovorom o finančnem prestrukturiranju, ki ga je sklenila z bankami, prodati poslovno nepotrebno premoženje. Med to, kot kaže, spada tudi 29-odstotni delež v štorski jeklarni.
Medtem ko Unior družbo RTC Krvavec prodaja javno, je za Štore Steel bolj po tiho iskal neposredne možne kupce. Da so Štore Steel naprodaj je na očitno presenečenje prodajalcev v pogovoru za Delo razkril kar eden od interesentov − Tomaž Subotič, ki je skoraj polovični lastnik hčerinskega podjetja Moravia Steel v Sloveniji.
Le še en kupec?
A po naših neuradnih informacijah se prodajalci zdaj menda pogovarjajo le še z enim kupcem. To naj bi bil Sij, kjer pa svojega interesa za štorsko družbo niso ne potrdili ne zanikali. So pa že pred časom javno povedali, da bi jih ta nakup zanimal, saj je Štore Steel nekdaj že bil del skupine Sij, takrat še pod imenom Slovenske železarne.
V Uniorju tudi tega ne komentirajo. Da se pri pogajanjih z Moravijo Steelom zapleta, je v omenjenem pogovoru priznal tudi Subotič. »Vsak od sedanjih lastnikov hoče obdržati svojo pozicijo v Štore Steelu – pogoji prodajalcev so poleg tistih finančne narave, torej vrednosti podjetja, tudi taki, ki nimajo nič skupnega s sedanjo dejavnostjo,« je dejal.
Takšna pričakovanja seveda niso nenavadna, saj je večina lastnikov s štorsko družbo tako ali drugače poslovno povezana. Unior je, denimo, njihov dobavitelj in kupec. Glavni direktor Štore Steela Marjan Mačkošek, ki o prodaji prav tako ne daje izjav, nam je potrdil le, da je Unior njihov pomembni kupec in dobavitelj. O bolj konkretnih številkah pa ni hotel govoriti.
Nišni igralec
Štore Steel, ki ima več kot 500 zaposlenih, je ena od dveh velikih jeklarskih družb pri nas. Mačkošek lanskih rezultatov še ne more razkriti, povedal pa je, da so prodali predvidenih 130.000 ton jeklenih izdelkov. Štorska družba večino svojih prihodkov ustvari na tujih trgih, kjer je nišni igralec. Pred krizo so bili njihov paradni program vzmetna jekla za tovorna vozila, zdaj ga je že prehitel okrogli program za osebna vozila. Mačkošek pričakuje, da bi lahko konec tega leta končali desetmilijonsko naložbo v posodobitev in povečanje proizvodnjih zmogljivosti.
Sistemska tehnika na dražbo
Sij, ki je v večinski ruski lasti, pa bi zanimal tudi nakup ravenske Sitemske tehnike, ki je nekoč prav tako že bila del skupine Sij. A za zdaj se mu po naših informacijah cena zdi previsoka, saj bi moral kupec prevzeti tudi 13 milijonov evrov dolga družbe, cena naložbe pa je še zrasla.
Stečajni upravitelj Skupine Viator & Vektor Silvo Zorec je namreč v začetku meseca na sodišče poslal zahtevo, da ločitveni upniki (Abanka Vipa, Gorenjska banka, Sij in Shell Adria) podajo mnenje glede njegovega predloga, da se Sistemska tehnika in Sistemska tehnika Armas, ki sta organizacijsko, tehnološko in tržno povezani, znova poskusita prodati na javni dražbi, tokrat z zniževanjem izklicne cene.
Patria navila ceno
Cena je zdaj določena v višini 12,6 milijona evrov, na prvi dražbi avgusta 2013 pa je bila izklicna cena 2,7 milijona evrov, kar je bilo enako ocenjeni tržni vrednosti obeh podjetij.
»Razlika oziroma precej višja cena je nastala, ker je že po opravljenem vrednotenju Višje sodišče v Ljubljani marca lani odločilo, da so bila v postopku izbora in nakupa osemkolesnih oklepnikov, v katerem je neuspešno sodelovala tudi Sistemska tehnika, storjena kazniva dejanja. S tem se je povečala možnost uspeha odškodninske tožbe Sistemske tehnike do Republike Slovenije,« pojasnjuje Zorec. Sistemska tehnika je tožbo proti državi vložila že leta 2007. V njej zahteva odškodnino v višini 5,6 milijona evrov, kar je skupaj z obrestmi konec leta 2014 zneslo že 11,4 milijona evrov. Čeprav je končni izid tožbe še vedno negotov, pa so se pričakovanja zastavnih upnikov v zvezi s prodajno vrednostjo poslovnih deležev obeh družb zelo povečala, pravi Zorec, zaradi česar je tudi predlagal višjo izklicno ceno.
Za nakup Sistemske tehnike je interes izkazala tudi ravenska družba Akers.
