Za uspešen razvoj socialnega podjetništva nujno sodelovanje vseh treh sektorjev

Prakse kažejo, da je možno s socialnim podjetništvom ustvarjati bolj stabilno in bolj socialno povezano družbo.

Objavljeno
02. april 2012 20.35
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana – Generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva Tadej Slapnik verjame, da je edina rešitev za nas v prihodnje razvoj družbeno odgovorne ekonomije, v okviru katere igra socialno podjetništvo zelo pomembno vlogo.

»Pri tem pa ne smemo pozabiti na trajnostni razvoj, ki postavlja dobro ljudi in skupnosti pred kopičenje kapitala in dobičkov,« je povedal Slapnik, ki je tudi sam deloval v organizacijah, ki delujejo po načelih socialnega podjetništva. Prakse povsod okoli nas kažejo, da je možno s socialnim podjetništvom ustvarjati bolj stabilno in bolj socialno povezano družbo.

Zadnje čase lahko sledimo nekaterim uspešnim praksam socialnega podjetništva pri nas. Kako je to področje urejeno pri nas in kje so manjki?

Državni zbor je marca lani soglasno sprejel zakon o socialnem podjetništvu, manjkajo pa še strategija in podzakonski akti. Edini doslej konkretno izvedeni ukrepi so razpisi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v podporo pilotnim projektom zagotavljanja socialne vključenosti iz sredstev Evropskega socialnega sklada, ki je spodbudil nastajanje projektov socialnega vključevanja težko zaposljivih oseb in pilotnih projektov socialnih podjetij. Po načelu socialnih podjetij delujejo na primer Gostilna dela v Ljubljani, Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini, Razvojna zadruga Pomelaj Velika Polana in tako naprej, vendar zaradi nedorečenega sistema podpornih instrumentov ta socialna podjetja še niso samovzdržna, kot jih poznajo v EU, torej lahko rečemo le, da so na poti k socialnim podjetjem. Trenutno poteka 27 projektov, ki po različnosti svojih dejavnosti nakazujejo gospodarska področja, na katerih so v Sloveniji priložnosti za razvoj socialnega podjetništva. Sam zakon in strategija, ki bi morala biti sprejeta že lani, še ne predstavljata dejanskih podpornih ukrepov, kot jih poznajo po EU, ki morajo biti sistemski in dolgoročno stabilni. Ukrepi bodo odvisni od tega, kako ambiciozne cilje bo strategija opredelila in koliko prihodnjih sredstev iz evropskih in zasebnih virov bo Svetu za socialno podjetništvo, ki deluje pri vladi, uspelo usmeriti v razvoj tega področja. Svetel primer, ki kaže, kaj sistemska in dolgoročna podpora razvoju lahko prinese v desetih letih, je primer Velike Britanije, ki bi moral biti vzor naši vladi. V razvitih evropskih državah predstavljajo zaposlitve v sektorju socialnega podjetništva že deset odstotkov vseh zaposlitev, v Sloveniji pa imamo na tem področju le slaba dva odstotka vseh zaposlenih. Če ocenjujemo potenciale za kreiranje novih delovnih mest v socialnem podjetništvu, lahko navedem na primer podatek, da povečanje deleža samopreskrbe z lokalno pridelano hrano za odstotek predstavlja okoli 1000 novih, tako imenovanih zelenih delovnih mest.

Ampak samo državna pomoč verjetno ni dovolj.

Zakonodaja sama neposredno ne omogoča delovnih mest, omogoča pa podlago za pripravo ukrepov, ki lahko spodbudijo razvoj socialnega podjetništva in nastanek več delovnih mest tudi z razvojem socialnega podjetništva. Za uspešnost razvoja socialnega podjetništva pa je ključno aktivno sodelovanje vseh treh sektorjev, javnega, zasebnega in civilnega. Ob sistemu državnih pomoči, podobnih kot za mala in srednja podjetja, je potreben še pospešen razvoj kooperativnega poslovnega modela (delavskih, študentskih in podobnih kooperativ), etičnega bančništva, evropskega sklada za socialne investicije, predvsem pa pospešen razvoj socialno-podjetniških kompetenc, novih poklicnih kvalifikacij in menedžmenta socialnih podjetij, ki zahteva ob vsaj enakem obvladovanju poslovnih komptenc kot v klasičnih podjetjih še obvladovanje socialnih kompetenc in menedžmenta, ki temelji na vrednotah in socialnem kapitalu. Brez tega preboja ne bo. Kaj se lahko doseže, so pri nas kot edina pokazala invalidska podjetja, ki zaradi sistemske podpore edina ohranjajo in razvijajo delovna mesta za invalide in se danes lotevajo aktiviranja virov, ki jih klasična profitno usmerjena podjetja spregledajo, ker ne prinašajo visokih donosov. Sistem podpornih ukrepov za socialna podjetja lahko predstavlja okvir za razvoj socialnega podjetništva, še posebno podjetij tipa B.

Omenili ste evropski sklad za socialne investicije. Povejte kaj več o tem.

Evropska komisija sprejema direktivo o spodbujanju ustanavljanja, načinih in pravilih delovanja evropskih skladov za investicije v socialno podjetništvo. Vse države članice, tudi Slovenija, so že podale svoje mnenje in pričakovati je, da bo direktiva sprejeta v evropskem parlamentu jeseni. Temelji na tem, da se da potencialnim investitorjem spodbudo za investiranje v tovrstne sklade, ki imajo točno določena pravila, kam vlagati, kako prepoznavajo prava socialna podjetja. Pomembno je, da se omogoči, da sklad, če je ustanovljen v eni izmed članic, lahko pridobiva vlagatelje iz katerekoli evropske države in lahko deluje v različnih državah. Da bi bil en tovrstni sklad v Sloveniji, je pomembno, ker tako kot ima država svojo banko, ki lahko generira razvoj, naj se tudi zasebni kapital aktivira za razvoj socialnega podjetništva. Če bi sodelovala še država in katera izmed bank, bi bilo tudi dobro. Vlada bi morala v sodelovanju z nami animirati zasebne vlagatelje in družbeno odgovorna podjetja, da se v Sloveniji vzpostavi vsaj en Evropski sklad za socialne investicije. S tem bi pomagali soustvarjati trg za produkte socialnih podjetij, menedžerji iz zasebnih, profitno usmerjenih podjetij pa bi pomagali kot mentorji volonterji pri razvoju poslovnih kompetenc socialnih podjetnikov. Takšno vlogo bi lahko odigrali tudi upokojeni menedžerji. Na ta način že deluje Studio Moderna s Sandijem Češkom.

Kaj je bilo doslej s socialnimi podjetniki pri nas?

Slovenija zaradi predolgega zavračanja pomena razvoja socialnega podjetništva in socialne ekonomije že celotno obdobje tranzicije izgublja delovna mesta. Če bi že na začetku tranzicije vodilni javnomnenjski in politični voditelji razvili ustrezno zavest o njegovem pomenu in zagotovili ustrezne sistemske podporne ukrepe, bi bili lahko danes tam, kjer je povprečje razvitih držav EU: okoli deset odstotkov večji BDP in deset odstotkov več delovnih mest. Ker so v EU ta delovna mesta tudi v času krize pokazala izjemno trdoživost, je zanemarjanje tega področja še toliko bolj nerazumljivo. Formalno za zdaj o socialnih podjetjih, registriranih v skladu z zakonom o socialnem podjetništvu, še ne moremo govoriti, saj v Sloveniji še ni niti ena organizacija oziroma podjetje vpisano v register socialnih podjetij. Vzrok temu je, da pristojna ministrstva niso v zakonsko določenem roku sprejela ustreznih podzakonskih aktov, ki so potrebni, da se obstoječe pravne osebe preoblikujejo in se registrirajo v socialna podjetja oziroma da se ustanavljajo nove pravne osebe s statusom socialnega podjetja.  

Kaj bi prinesla možnost registracije socialnih podjetij?

Od 1. januarja bi morali imeti možnost, da po postopku, kot ga opisuje zakon oziroma podzakonski akt, obstoječo pravno osebo doregistriraš v socialno podjetje ali pa ga na novo ustanoviš. V Forumu apeliramo, da je treba čim prej sprejeti ustrezne predpise, na podlagi katerih bo vzpostavljen tudi register socialnih podjetij, da bodo vzpostavljeni mehanizmi in usposobljeni kadri na pristojnih ministrstvih za presojo upravičenosti organizacij oziroma podjetij (z različnimi pravnimi formami) za vpis v ta register. Registracija prinaša tudi formalno ureditev določenih zadev, kot je delitev dobička, sodelovanje zaposlenih v upravljanju ipd. Poleg tega žal sistemskih podpor za socialna podjetja tipa A še ni, torej za takšna, ki imajo predpisane dejavnosti (okolje, pridelava hrane...), ki morajo biti družbeno koristne za pridobitev statusa socialnega podjetja. Pričakujemo, da bodo Java agencija za podjetništvo in tuje investicije ali še kdo drug pripravili razpise za spodbujanje tovrstnih podjetij, za semenski kapital, ugodno financiranje. Za zdaj jih je razpisovalo le ministrstvo za delo, v prihodnje upam, da jih bo tudi ministrstvo za gospodarstvo, za kmetijstvo in drugi. Pa tudi država naj bi ustanovila sklad za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Načeloma bi se moralo izplačati biti socialni podjetnik.

Omenili ste možnosti financiranja. Dva razpisa za evropska sredstva sta že bila, eden od teh se končuje.

V tem tednu se je iztekel rok za razpis za spodbujanje socialnega podjetništva II na ministrstvu za delo (sredstva ESS) v vrednosti 4,5 milijona evrov (do 300.00 evrov posamezni projekt). Drugih razpisov, namenjenih prav spodbujanju socialnega podjetništva, v Sloveniji ni na voljo. Pričakujem pa, da bo pristojno ministrstvo za delo iz sredstev Evropskega socialnega sklada še v finančni perspektivi 2007–2013 razpisalo preostalih 35 milijonov evrov neporabljenih sredstev, namenjenih razvoju socialnega podjetništva. Nerazumno je, da smo od približno 50 milijonov, ki jih je Slovenija v tej finančni perspektivi namenila razvoju socialnega podjetništva v času gospodarske krize in naraščajoče brezposelnosti, za razvoj socialnega podjetništva porabili zgolj 15 milijonov evrov. Poleg tega je mogoče tudi preostala neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, po nekaterih ocenah jih je okoli 300 milijonov evrov, učinkovito nameniti zagotavljanju novih trajnostno naravnanih delovnih mest v socialnem podjetništvu. Določitev kvot javnih del, namenjenih zaposlovanju v socialnem podjetništvu, je lahko konkreten pozitivni korak k temu. Delujoče organizacije, ki se v skladu z zakonom lahko »deklarirajo« kot socialna podjetja, pa imajo na voljo tudi nekatera druga sredstva na javnih razpisih (trenutno so to na primer javna dela). Socialna podjetja lahko kandidirajo tudi na razpisih evropske skupnosti, na voljo je tudi na primer Progress Microfinance, vendar žal v Sloveniji ni izvajalca. Ključno je to, kolikšen del sredstev EU in za kakšne namene bo slovenska vlada še v tem programskem obdobju (do vključno 2013) namenila iz sredstev skladov EU (socialnega, kmetijskega...), še bolj pa to, kolikšen del teh sredstev bo namenila v prihodnjem programskem obdobju in ali jih bo zapakirala tako, da bodo sistematično podpirali štiristopenjski pristop od »socialnih projektov k ekonomskim«, pristop, ki je hrbtenica uspešnosti razvoja socialnih podjetij v drugih državah. Odvisno je od tega, ali bodo delavske in socialne kooperative dobile enakovredno mesto pri reševanju prestrukturiranj podjetij (kolikor jih je še ostalo), ali bodo stanovanjske in samopreskrbne kooperative dobile takšno podporo, kot jo imajo v drugih državah.

Bo denar na voljo tudi v novi finančni perspektivi?

Zdaj je pravi čas, da Slovenija v svoje operativne programe, ki bodo podlaga za sredstva evropske kohezijske politike 2014–2020, vnese ustrezne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva in tako zagotovi ustrezna evropska sredstva (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad).

***

V Fotozgodbah si lahko ogledate tudi nekaj socialnopodjetniških praks.