Tiskane izdaje
Ljubljana – Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaradi poslovanja slabšega od predvidenega finančnega prestrukturiranja po prisilni poravnavi predlaga stečaj telekomunikacijskega operaterja T-2. Sodišče odločitve na današnjem dveurnem naroku še ni sprejelo.
Odvetnik DUTB Grega Peljhan je na ljubljanskem sodišču navedel, da bi upniki ob stečaju T-2, ko bi zdravo jedro poslovalo naprej, izgubili manj, kot pa da se čaka na 44-odstotno poplačilo predvideno v letu 2021. Posebej, ker bi šlo takrat po odvetnikovih navedbah realno za 20-odstotno poplačilo. (Na naroku so bili poleg odvetnikov prisotni tudi predstavniki Simobila in Amisa, družb, ki jih zanima nakup T-2, kot občan pa tudi bivši direktor T-2 Matevž Turk. Iz T-2 sta bila v sodni sobi predsednik poslovodstva Vojko Šiler in prokurist Jure Krč, katerega lastniške povezave s T-2 so zapletene.)
V DUTB navajajo, da je T-2 med letoma 2011 in 2013 ustvaril za 19 milijonov evrov izgube, v prvem letošnjem polletju pa še 1,4 milijona. Ob takem poslovanju bo letošnja končna letna izguba dosegla tri milijone evrov, po planu pa bi moral T-2 ustvariti 5,6 milijona evrov dobička. V DUTB ne verjamejo, da bi T-2 prihodnje leto lahko posloval bistveno bolje, »od lepih projekcij se dolgov ne da poplačati.«
V T-2 odgovarjajo, da se projekcij na trgu ni moč vedno držati in da bi bilo tudi poslovanje uspešnejše, če se ne bi postopek prisilne poravnave zaradi stečajnega predloga Telekoma Slovenije za T-2 zaradi neplačanih obveznosti podaljšal za celo leto. Sicer pa v T-2 navajajo, da imajo pozitiven denarni tok in da je EBITDA z 12 milijonov evrov v letu 2012 lani zrastel na 13,6 milijona, letos pa bo po planu dosegel 16 milijonov evrov. V DUTB se seveda strinjajo, da se projekcij ne da držati stoodstotno, vendar je po njihovem prepričanju 17,5-milijonsko odstopanje preveliko. Omenjanje enoletnega zamika pa je po mnenju odvetnika DUTB sprenevedanje, zavajanje, ki meji na goljufijo.
DUTB zahteva, da jim T-2 sproti vrača dolg
V DUTB tudi navajajo, da T-2 zamuja pri stroškovni učinkovitosti, saj so stroški dela namesto predvidenih 6,3 milijonov evrov lani dosegli 8,1 milijon evrov. V T-2 so na sodišču pojasnili, da je do zvišanja stroškov prišlo zaradi širitve in izboljšanja storitev, kar pomeni več strank, več prometa in večji zaslužek, predvsem pa so po zaključeni prisilni poravnavi namesto študentov (honorarcev) lahko redno zaposlovali. Čeprav se je število zaposlenih z 202 povečalo na 309 se skupni strošek ni povečal; tudi strošek dela na zaposlenega se v letih od 2011 do 2013 ni povečal.
(V postopku prisilne poravnave je bilo predvideno, da bo 113-milijonski dolg do navadnih upnikov poravnan 44-odstotno, 125-milijonski dolg do ločitvenih upnikov (bank) pa 55-odstotno, op. a.). NLB in NKBM sta svoje terjatve prenesla na DUTB, ta pa je po navedbah iz T-2 pogajanja o reprogramu nepričakovano prekinila in – tudi ob začudenju predstavnika Banke Slovenije – zahtevala stečaj.
V DUTB sedaj zahtevajo, da jim T-2 sproti vrača dolg, v T-2 pa trdijo, da bi lahko sproti vrnili samo toliko denarja, kolikor bi ga dobili s prodajo zastavljenih nepremičnin. Pri vpisu zastavne pravice na DUTB pa po navedbah T-2 ni vse tako, kot bi moralo biti. S poplačilom iz tekočega poslovanja pa bi bila DUTB v priviligiranem položaju v primerjavi z ostalimi upniki. Če ne bo stečaja T-2, bo DUTB očitno poplačana tako in tedaj kot vsi ostali upniki. Odvetnik T-2 (iz odvetniške pisarne Dušana Tršana) je na naroku dejal, da DUTB zlorablja postopek za dosego drugega cilja, »poslovne smrti subjekta, ki ima sposobnost preživetja na trgu.«
