Fiziki, ki so skočili v poslovne vode in zaplavali

Cosylab podjetje, ki sodeluje v vrhunskih fizikalnih podjetjih, namerava podvojiti število zaposlenih in prihodek.
Objavljeno
24. oktober 2011 08.46
Posodobljeno
24. oktober 2011 14.00
Jerneja Grmadnik, Delo.si
Jerneja Grmadnik, Delo.si

»Ne želimo si še enega članka o naši zgodbi o uspehu,« so bili skromni v Cosylabu, vodilnem podjetju na svetu za krmilne sisteme za jedrske pospeševalnike, radioteleskope in fuzijske reaktorje, ko smo se dogovarjali za intervju.

Potem, ko smo jim razložili, da smo od navdušenega študenta, ki je pri njih na praksi, slišali pohvale zaradi zanimivega uvajanja in da bi radi govorili predvsem o njihovem kadrovanju, so privolili. Tudi zato, ker si želijo, da bi k sodelovanju pritegnili čim več dobrih računalničarjev, fizikov, inženirjev elektrotehnike in organizatorjev dela.

V prihodnjih petih letih nameravajo namreč podvojiti število zaposlenih, po svetu odpirajo nove podružnice, blestijo na Japonskem, računajo na nove priložnosti na azijskem in ameriškem trgu, v naslednjem letu načrtujejo skoraj podvojen prihodek na približno 5,5 milijona evrov. Zgodba o uspehu se tako ponuja kar sama.

»Študentje, ki pridejo delat k nam, so zelo hitro v stiku s področji, o katerih sicer berejo samo v znanstvenih revijah. Nedavno so na primer v Cernu odkrili nevtrine, za katere se zdi, da so prve meritve pokazale, da so potovali hitreje od svetlobe. To bi utegnilo zamajati temeljni postulat Einsteinove relativnostne teorije. Pri takih poskusih je treba zelo natančno meriti čas, pri čemer se uporablja tako imenovani 'timing system' – pri nadgradnji tega sodelujemo tudi mi,« pojasni Igor Verstovšek, prokurist podjetja Cosylab, kako lahko študenti pri njih zelo hitro spoznajo svet fizike in so soudeleženi pri kompleksnih eksperimentih velikih korporacij, s katerimi sodeluje njihovo podjetje.

Igor Verstovšek je v podjetju že od začetka. Kot študent je pod mentorstvom docenta dr. Marka Pleška najprej na Institutu Jožef Stefan (IJS) sodeloval pri izdelovanju kontrolnega sistema za pospeševalnik v Nemčiji. Skupaj s skupino študentov so nato pred desetimi leti ustanovili omenjeno visokotehnološko podjetje s sedežem v ljubljanskem Tehnološkem parku.

»Ko smo začeli, smo bili sami fiziki, je pa Mark Pleško (ki je zdaj direktor podjetja, op. p.) naredil MBA že v okviru IJS. Skočili smo v vodo in zaplavali. Počasi smo pridobivali poslovne izkušnje, ker je naša niša tako specifična, tudi nismo potrebovali nekega močnega marketinga. V desetih letih smo se naučili, da ocenimo, kje lahko prinesemo največ vrednosti; ne naredimo več eno majhno stvar, eno aplikacijo, ampak znamo celostno svetovati pri projektih. Imamo izkušnje od vsepovsod, delamo za 60 laboratorijev po svetu. To je pa za velike projekte, ki so vredni milijardo in več evrov, dodana vrednost,« se razvoja poslovnega modela podjetja spominja Verstovšek. Del začetne ekipe je nato ustanovil tudi podjetje Sinergise (to razvija geografske informacijske sisteme), pozneje pa je Cosylab lastniško vstopil v podjetje Evolve, ki razvija softver za borznoposredniške hiše. Vsa tri skupaj imajo okoli 80 zaposlenih, od tega jih 50 dela v Cosylabu.

Novi kadri hitro dobijo odgovorne naloge

Verstovšek pove, da iščejo ljudi, ki nameravajo pri njih ostati dolgoročno. Ko pridejo kandidati za redno zaposlitev ali študentje v Cosylab, dobijo svojega mentorja in obiskujejo t. i. akademijo, kjer pridobijo znanje iz določene tehnologije, programiranja, se spoznajo s pospeševalniki in dobijo razne naloge – od preprostih do zahtevnih, s katerimi jih preizkusijo in ocenijo, kako uspešno se vklopijo v ekipo, kako hitro se učijo in koliko jih zadeve zanimajo. »Akademija obsega 80 ur. Po končanem usposabljanju jih dodelimo na različne projekte, če se izkažejo, pa se dogovorimo tudi za zaposlitev,« razloži Verstovšek in doda, da so tehnične univerze v Sloveniji zelo dobre. »Študentje pridejo k nam z zelo dobro podlago, ker pa je zaradi specifičnih znanj uvajalna doba nekoliko daljša kot v drugih podjetjih, zaposlimo kadre že zgodaj.«
Novi kadri hitro dobijo odgovorne naloge, svoj prenosni računalnik, prilagodljiv urnik in vse druge formalne ugodnosti, poleg rednega plačila pa kot bonus dobijo tudi 15 odstotkov prihodka, ki ga ustvarijo s svojim delom.

Ob tem se Verstovšek zaveda, da bi lahko privabili tudi ljudi, ki jih zanimata samo prestiž in visoka plača, ampak da prav z dobrim izborom take že na začetku izločijo, ker bi sicer pokvarili kolegialno in timsko vzdušje, ki spominja že na tisto v Googlu. »Le da še nimamo tako dobre menze,« se pošalijo v Cosylabu, vseeno pa za svoje sodelavce skrbijo z brezplačnim sadjem in kavo, ob ponedeljkih so na jedilniku palačinke, družijo pa se tudi ob športnih dejavnostih zunaj delovnega časa. »To se zgodi spontano, je del delovne kulture podjetja,« povejo.

V Cosylabu, ki posle sklepa v tujini, so navajeni na multinacionalnost in večkulturnost; trenutno pri njih poleg 50 redno zaposlenih dela še okoli 30 študentov, med njimi so trije študentje z Japonske, od katerih eden dela v njihovi podružnici na Japonskem, med redno zaposlenim pa so tudi Srb madžarskega rodu, Španec in Belgijec, ki so v Sloveniji našli ljubezen. »Mednarodno zasedbo jemljemo kot bogastvo družbe, in ne kot oviro,« pojasni Verstovšek.

V prihodnjih letih se nameravajo močno širiti. Poleg že ustanovljenih podružnic na Japonskem in v Ameriki nameravajo ustanoviti podružnice tudi v Nemčiji in Skandinaviji. »Tudi če ne dobimo nobenega novega projekta, imamo za vsaj dve leti dela. Nikoli nismo imeli kreditov, z denarjem, ki ostaja, se poskušamo širiti. Naša strategija je ta, da zadržane dobičke vlagamo v ljudi,« konča Verstovšek. V petih letih bi zato radi v Cosylabu zaposlili nadaljnjih 30 do 50 ljudi, kar pomeni, da se morajo pripraviti tudi finančno, prodajno in organizacijsko, zato poleg tehničnih kadrov iščejo tudi ljudi, ki imajo izkušnje z organizacijo.

Vodja razvojnega oddelka Rok Štefanič pri pregledu digitalnih vezij, razvitih za podjetje bioMérieux. Foto Cosylab Pospeševalniki za zdravljenje raka

Cosylab ima tudi certifikat za razvoj medicinskih naprav. Z avstrijskim partnerjem in Cernom razvijajo krmilni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka, za obsevanje z ogljikovimi ioni. »To je nekaj zelo revolucionarnega. Posebnost takega zdravljenja je, da je mogoče tumor uničiti, ne da bi bilo treba človeka operirati. Delce lahko tako usmerimo, da uničijo tumor, ne da bi poškodovali okoliška tkiva – to je uporabno predvsem pri možganskih ali pljučnih tumorjih. Rezultati so že zelo dobri, je pa takšno zdravljenje zelo drago, saj mora biti pospeševalnik dolg okoli 100 ali 200 metrov. Ker pa je rak bolezen, ki bo v razvitem svetu v porastu, bo pri tem najbrž v prihodnje tudi veliko komercialnega interesa,« je povedal Igor Verstovšek.