Kad je slab gospodar sklada poklicnih pokojnin

Nerešeni ostajata dve ključni vprašanji: sodobna opredelitev beneficiranih poklicev in subvencioniranje teh pravic.

Objavljeno
24. oktober 2011 09.32
Posodobljeno
24. oktober 2011 15.00
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Kapitalska družba (Kad) je že spomladi priznala, da naj bi v shemi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja primanjkovalo pet do 20 milijonov evrov, je v pogovoru za Delo zatrdil Zdenko Lorber, predsednik sindikata Alternativa, vendar natančnejšega izračuna še ni.

»Če bi imeli te izračune, bi bili na dobri poti, da bi lahko sprejeli poseben zakon o subvencioniranju pravic iz obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja, na katerega čakamo že eno leto in ga je vlada lani uvrstila v načrt ministrstva za delo. Kadova trditev, da finančnih posledic ni mogoče izračunati, pa je neutemeljena. Bistveni sta dve vprašanji: kaj je s šifrantom delovnih mest, ki zahtevajo benificirano delovno dobo in kaj je z zakonom o subvencioniranju pravic iz naslova ODPZ. Ta zakon je vlada sprejela kot sestavni del svojega dela za leto 2011. Pripravljen bi moral biti že letos konec avgusta.

Je sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja sploh še smiseln?

V zadnjih desetih letih, odkar je shemo prevzel Kad, je očitno, da je denarja premalo, združenje avtoprevoznikov pa je dalo na ustavno sodišče celo pobudo za revizijo poklica, saj so prepričani, da zavarovanje zanje ni več potrebno. Sam institut po sebi ni nesmiseln, saj bomo tudi v prihodnje imeli delovna mesta, ki bodo tvegana in zdravju škodljiva.

Jih je pa vedno manj?

Ne, še vedno so veliki pritiski sindikatov po novih delovnih mestih z dodano dobo. Večkrat se omenja komunalne delavce, žerjaviste, krovce, itd., ki jih za zdaj ni v šifrantu.

Kdo je potemtakem glavni krivec za nastale razmere?

Stanje, ki ga imamo, je povzročil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1, ki je bil sprejet leta 2000. Verjamem, da se s finančnimi posledice tega, kar so takrat zapisali, ni nihče ukvarjal, ker je bil problem odložen za deset let. Probleme rešujemo šele zdaj, ko so prvi zavarovanci izpolnili pogoje. Da bi se temu izognili, bi morali že pred desetimi leti narediti hipotetični izračun, kaj pomeni deset let prispevkov v višini določenih prispevnih stopenj ob neki normalni donosnosti. Druga težava je slabo gospodarjenje s tem denarjem, pri čemer gre Kadu še očitek za visoko provizijo.

Medtem so dvignili tudi prispevne stopnje za delodajalce s 4,26 odstotka na 10,55 odstotka. Se sindikati s tem strinjate?

Do dviga prispevnih stopenj za delodajalce so bile te prenizke, vendar smo sindikati lani dvigu nasprotovali, ker so se s tem podrla obstoječa razmerja. Prej smo imeli prispevne stopnje v razmerju od 4,20 do 12,60 glede na različna tveganja na posameznih delovnih mestih. Na ministrstvu za delo pa so se odločili, da bodo te stopnje poenotili za vsa delovna mesta in za vse poklice, od baletnika do pilota. Za delodajalce je bil to velik šok, ki jih je doletel na sredini poslovnega leta in ni težko razumeti podjetnikov, da so bili zgroženi. Šokirani smo bili tudi sindikati, saj smo o spremembi pokojninskega načrta izvedeli šele naknadno, ko so ga že spremenili. Letos junija je ponovno prišlo do spremembe, ne da bi nas o tem kdor koli obvestil.

Po informacijah iz Zpiza naj bi prvih 185 upravičencev iz Kadovega sklada dobilo poklicne pokojnine. Kaj se bo zgodilo, če denarja ne bo dovolj?

Po mojih informacijah je že letos 150 zavarovancev, ki izpolnjujejo pogoje za te pokojnine. Na zadnjem svetu Zpiza je novi direktor Kada Bahtiar Djalil povedal, da še nihče od njih ni prišel po poklicno pokojnino. Splošno je namreč znano, da denarja ni dovolj. Drugo, kar je še bolj problematično, je, da bodo tisti, ki se bodo odločili za poklicno pokojnino, utrpeli maluse pri starostni pokojnini, ker ne bodo dovolj stari, da bi izpolnjevali pogoj starosti. Če izkoristiš dve leti in pol dodane dobe, ki se je nabrala od leta 2001 pa do danes, to pomeni 18 odstotkov nižjo pokojnino. Zaradi tega se ljudje za poklicne pokojnine preprosto ne bodo odločali, in na to računa tudi Kad.

Več pripomb je slišati tudi na račun šifranta delovnih mest, ki je zastarel...

Šifrant poklicev je nastal ob koncu šestdesetih let. Od takrat se ni nič spremenil, čeprav problemi obstajajo. V njem so denimo še vedno nazivi delovnih mest, ki jih danes ni več.

Koliko teh zavarovancev je na železnici, od koder prihajate?

Iz Kadove evidence izhaja, da imamo na železnici v primerjavi z letom 2001 na teh delovnih mestih 900 ljudi več, kar ne drži. V resnici jih imamo 500 manj. Vsega skupaj imamo na železnici na delovnih mestih z dodano dobo danes 2513 delavcev, leta 2001 pa smo jih imeli 3027, saj se je v dveh letih siceršnje število zaposlenih na železnici zmanjšalo za 1300. Zanima me, od kod Kadu podatek, ki so ga povedali na zadnji seji sveta Zpiza, da se seznam podaljšuje, saj to v resnici ne drži.

Kje vi vidite rešitev za nastali položaj?

Zavarovanje bi vrnil nazaj na Zpiz. Dokler je bilo tam, je stvar delovala in ni bilo težav. Kar pa zadeva višino prispevne stopnje za te zavarovance, bi morala biti taka, da bi sistem živel sam sebe, in ne, da preostali zavarovanci, ki niso del tega sistema, solidarno prispevajo za pokritje teh pravic.