Usoda izplačil poklicnih pokojnin postaja negotova

Po ocenah manjka od 5 do 20 milijonov evrov za prihodnja izplačila pokojnin za poklicne skupine z beneficirano dobo.

Objavljeno
24. oktober 2011 08.26
Posodobljeno
24. oktober 2011 08.35
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Po podatkih Kada, ki je leta 2001 po tedanjem novem pokojninskem zakonu prevzel upravljanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki skrbi za izplačevanje poklicnih pokojnin (nekdanja beneficirana delovna doba) bo letos prvih 150, naslednje leto pa 185 zavarovancev od skupno 42.200 izpolnilo pogoje za poklicno upokojitev.

Na zadnji seji sveta Zpiz so glasno spregovorili o problemu, na katerega so mnogi, predvsem sindikati v dejavnostih, ki so vključene v zavarovanje, že dlje časa opozarjali: denarja za izplačilo teh pokojnin bo premalo. Po nekaterih podatkih število zavarovancev, predvsem javnih uslužbencev narašča, po drugih gre le za okrog 640 carinikov, ki so se naknadno vključili v sklad. Po prvih ocenah je primankljaja od 5 do 20 milijonov evrov. Usoda poklicnega upokojevanja pa je negotova tudi zaradi številnih drugih razlogov.

Prispevki, ki jih delodajalci nakazujejo za svoje delavce, ki delajo na težjih oziroma zdravju škodljivih delovnih mestih, in po novem znašajo 10,55 odstotka delavčeve bruto plače, se zbirajo na osebnem pokojninskem računu vsakega zavarovanca in so del njegovega premoženja. Poklicna pokojnina se zavarovancu izplačuje v mesečnih zneskih v času od pravice do poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine v obveznem zavarovanju ter v mesečnih zneskih od upokojitve v obveznem zavarovanju, kot nadomestilo za nižjo pokojnino zaradi predčasne upokojitve. Če zavarovanec ne zahteva poklicne pokojnine, zbrana sredstva ostanejo na njegovem računu in jih lahko dvigne ob upokojitvi.

Več zavarovancev, 
manj denarja

Novi predsednik uprave Kada Bachtiar Djalil je na zadnji seji sveta Zpiza povedal, da je bilo konec preteklega leta v SODPZ vključenih okrog 42.200 zavarovancev, vplačanih pa skoraj 51 milijonov premij. Za primerjavo: leta 2001, ko je sklad začel delovati, je imel po Kadovih podatkih 23.300 zavarovancev. To pomeni, da se je število zavarovancev, za katere delodajalci po novem plačujejo 10,55 odstotka bruto plače zavarovanca, povečalo za slabih 19 tisoč, in sicer v glavnem zaradi vključitve carinikov v SODPZ po prenosu zavarovanja iz Zpiza na Kad leta 2001.

Po nekaterih izračunih je v Kadovem skladu zazevala luknja, velika tudi do 15 milijonov evrov, in za zdaj ni jasno, kdo bo pokril manjkajoča sredstva. Lahko se zgodi, da bo to celo Zpiz, kar pomeni, da bi slabo gospodarjenje Kada nazadnje reševali davkoplačevalci. Kadu poleg slabega upravljanja sklada očitajo tudi previsoke provizije, ki znašajo 1,2 odstotka letne čiste vrednosti sredstev sklada in so v letih od 2001 do 2010 po podatkih Kada znašale 18,9 milijona evrov. Po izračunih sindikata Alternativa pa naj bi Kad z upravljanjem sklada doslej zaslužil 28 milijonov evrov.

Slabost sedanjega sistema je med drugim tudi premajhen vpliv socialnih partnerjev pri spremembi pokojninskega načrta. Delodajalcem so zato pred dvema letoma brez njihove privolitve bistveno povišali prispevno stopnjo, niso pa denimo znižali upravljavskih provizij, zato se mnogi upravičeno sprašujejo, kdo ima od poklicnega zavarovanja največjo korist.

Nujna revizija delovnih mest

Združenje za promet pri GZS je že lani avgusta zahtevalo revizijo poklicev oziroma delovnih mest, predvsem poklicih voznikov, ki so še vedno v zastarelem šifrantu zahtevnih in zdravju škodljivih delovnih mest – le-ta se od nastanka sredi šestdesetih let do danes ni bistveno spremenil. Nekatera delovna mesta, ki so še vedno na tem seznamu, so medtem celo izginila. »Poleg tega samo 10 odstotkov vseh prevoznikov, ki imajo zaposlene poklicne voznike in ki so po zakonu dolžni plačevati v sklad, poravnava mesečne obveznosti za svoje delavce. Po podatkih GZS je v ta pokojninski načrt vključenih le 2.600 voznikov, čeprav imamo v Sloveniji 31.000 poklicnih voznikov. Gre za diskriminacijo: za nekatere voznike se to zavarovanje plačuje, za druge pa ne. Gre tudi za nelojalno konkurenco med podjetji,« pravi Uroš Sever, predsednik združenja za promet pri GZS. Po njegovem mnenju ni problematičen zakon, ampak uredba, s katero določajo poklice, ki spadajo v ta pokojninski načrt, zato se zavzemajo za revizijo. Konec leta 2010 je združenje na ustavno sodišče vložilo tudi zahtevo za ustavno presojo upravičenosti dviga prispevne stopnje za delodajalce s 4,26 na 10,55 odstotka bruto plače. Če jim bo ustavno sodišče ugodilo, bo ministrstvu za delo naložilo, naj naredi revizijo poklica, naj še enkrat odloča o pokojninskem načrtu in razveljavi višjo prispevno stopnjo. Zahtevo je podpisalo 11 avtoprevozniških podjetij.

Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da so z novim pokojninskim zakonom, ki je padel na referendumu hoteli urediti tudi vprašanje šifranta poklicev. Ker je bil zakon zavrnjen, predlagajo, da revizijo delovnih mest prevzame komisija, ki že deluje na Zpizu. Postavlja se namreč vprašanje, kdo bo te revizije plačal, saj gre za precej drage elaborate, pojasnjuje Peter Pogačar z ministrstva.

Komisija bi sicer morala biti ustanovljena že leta 2001, vendar v veljavnem zakonu ni jasnega mandata, kaj naj sploh ocenjuje, obstaja pa tudi kopica dilem, ki ostajajo nepojasnjene.

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi sistem vrnili nazaj na Zpiz, kjer je deloval brez večjih težav, je Pogačar dejal, da sedanji Kadov primanjkljaj med drugim kaže, kako velika je bila prerazporeditev sredstev iz obveznega zavarovanja v obvezno dodatno poklicno zavarovanje, in zato ta rešitev ni najbolj pravična.