Davki: spodbujati poštenega zavezanca in biti neizprosen do strateškega utajevalca

Marian Wakounig V Slovenijo že leta prihaja zaradi obsežnega sodelovanja z različnimi davčnimi strokovnjaki.

Objavljeno
06. junij 2011 11.10
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Marian Wakounig je pomemben predstavnik avstrijske davčne uprave, regionalni direktor za davke in carine v Zveznem ministrstvu za finance Republike Avstrije. Med slovensko manjšino v Avstriji je znan še po številnih drugih pomembnih vlogah. V Slovenijo že leta prihaja zaradi obsežnega sodelovanja z različnimi davčnimi strokovnjaki, je izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in član fiskalnega sveta pri slovenski vladi, ki deluje kot neodvisna strokovna ustanova, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov. »Že od začetka 90-ih let se intenzivno ukvarjam s slovensko fiskalno politiko in sem bil tako vseskozi prisoten v slovenski davčno-pravni stroki,« pravi o svojih poteh v Slovenijo.

V Sloveniji so se po letu 2008 zelo zmanjšali prilivi od nekaterih davkov: najbolj od davka od dobička podjetij, pa tudi iz davka na dodano vrednost, iz dohodnine. Prihodki iz davka na dohodke pravnih oseb so leta 2008 znašali 1,26 milijarde evrov, leto pozneje 712,31 milijona, lani pa le še 448,76 milijona evrov. Ministrstvo za finance zdaj ugotavlja, da so se letos prilivi iz tega davka izboljšali. Ali so se davčni prilivi pri nekaterih dajatvah med krizo tako zelo znižali tudi v Avstriji?

V letu 2009 smo prav tako zaznali upad davčnih prilivov, najbolj pri davku od dohodkov pravnih oseb, pri katerem so se prilivi znižali za skoraj dve milijardi evrov. Vzrok za ta upad je bila finančna kriza. Zdaj se bližamo ravni iz leta 2008, ko je država samo davkov, brez carin in socialnih prispevkov, pobrala nad 60 milijard evrov. Zanimivo je, da se je davek na dodano vrednost (DDV) v vseh letih, tudi v letih krize, obdržal bolj ali manj na enaki ravni. Za nas je to pokazatelj, da se kljub krizi potrošnja ni bistveno poslabšala.

Se je avstrijska davčna uprava prilagodila kriznim okoliščinam po letu 2008?

Kot davčna uprava smo bili še bolj prisotni pri naših davčnih zavezancih. V tej fazi smo vzpostavili tako imenovani fair-play projekt, v katerem smo poudarjali davčno moralo davčnih zavezancev in jo spodbujali. Med drugim smo se osredotočili na boj proti strateškim davčnim utajam in tudi naše omejene resurse smo usmerili na to področje. Ob vsem tem nam je pomagalo relativno hitro okrevanje domačega gospodarstva, kajti brez zdrave ekonomije tudi ni davčnih prilivov.

Davčne zavezance vedno najbolj zanima, kako so obdavčeni »navadni« ljudje pri sosedih. Mislim, da pri nas vsi vedo, da znaša splošna dohodninska olajšava v Avstriji okoli 11 tisoč evrov. Toliko olajšav pripada zdaj tudi našim rezidentom, ki so zaposleni v Avstriji. Koliko dohodninskih razredov ima vaša lestvica?

Avstrija ima progresivno davčno lestvico. Do 11.000 evrov letnega dohodka nihče ne plačuje dohodnine. Vsega skupaj imamo štiri razrede: do 11.000 evrov, od 11.000 do 25.000 evrov, od 25.000 do 60.000 evrov. V najvišjem razredu so dohodki nad 60.000 evrov. Najvišja stopnja pri dohodnini je 50-odstotna in se zaračunava pri letnem dohodku nad 60.000 evrov. Marsikdo v Sloveniji ne ve: vsak avstrijski delojemalec ima pravico do 13. in 14. plače! Ti dve plači se obdavčujeta s fiksno dohodninsko stopnjo v višini šest odstotkov. Ta ugodna obdavčitev teh dveh dodatnih plač je tudi »sveta krava« našega dohodninskega sistema za delojemalce in vsakemu politiku, ki je poskusil spremeniti ta režim, je neizprosno spodrsnilo.

Fiskalni svet, v katerem sodelujete, predlaga vladi, naj razmisli o popravkih v slovenski dohodnin ski lestvici, na primer z dodatnim najvišjim razredom in novim zgornjim razredom. Ali se tudi v Avstriji ukvarjate s takšnimi vprašanji?

Osebno izhajam iz tega, da bo naslednja davčna reforma prinesla nadaljnjo razbremenitev srednjih razredov oziroma se bo morda najvišji razred, ki trenutno velja za letne dohodke nad 60.000 evrov, povišal. Višje dohodninske stopnje kot 50 odstotkov pa po vsej verjetnosti ne bo.

In kako so v Avstriji obdavčeni lastniki nepremičnin, katere dajatve plačujejo? Saj poznate našo dolgo zgodbo z davkom na nepremičnine.

Lastniki zemljišč občinam plačujejo zemljiški davek. Osnova za davek je enotna vrednost zemljišča, ki je recimo bolj marginalna in ne ustreza tržni ceni. Vrhu tega se pridobitev zemljišč, zamenjava zemljišč, pridobitev zemljišč na dražbi, razlastitev zemljišč in podobno obdavči z davkom na pridobitev zemljišč, ki znaša 3,5 odstotka davčne osnove, na primer kupnine. Pri takšnih poslih med zakonci, starši in otroki velja 2-odstotna obdavčitev. Avstrija ne pozna premoženjskega davka ter davka na dediščine in darila, ki bi teoretično lahko obremenjevala zemljiščne transakcije ali lastnino. Preostane še davek na dodano vrednost: transakcije zemljišč so načeloma oproščene tega davka, ga je pa v nekaterih primerih mogoče obračunati na zahtevo zavezanca, takrat velja 20-odstotna stopnja. Če povzamem: v Avstriji nimamo davka na nepremičnine in trenutno o takem davku tudi ne razpravljamo.

Kako visoko so obdavčena podjetja v Avstriji, ali ste po začetku krize v letu 2008 znižali davčne stopnje za to skupino zavezancev?

Reforma iz leta 2009 ni razbremenila podjetij, ampak družine. Tudi kakšnih posebnih olajšav ali kaj podobnega za podjetnike nismo uvajali. Edina večja sprememba je bila ta, da je ustavno sodišče v letu 2008 razveljavilo zakon o davku na dediščine in darila in ga od takrat naprej nismo več pobirali. V bogati državi, kot je Avstrija, taka poteza ni nepomembna, saj imajo od tega korist tako podjetniki kot zasebniki.

Ali država z davki spodbuja nova podjetja, ustanavljanje novih podjetij? Naši podjetniki opozarjajo, da so nova podjetja že na začet ku pretirano obremenjena z obve znimi dajatvami, zlasti s socialnimi prispevki.

Za nova podjetja pozna avstrijska država tako imenovani zakon o ustanovitvi novih podjetij. V tem zakonu je predviden sveženj posameznih ukrepov, ne samo davčnih. Na področju dajatev taka podjetja v prvem letu niso obremenjena z določenimi socialnimi prispevki za plače delojemalcev in z davkom na pridobitev zemljišč, ne plačujejo pristojbin ob ustanovitvi podjetij in tudi ne obveznih članarin. V našem fair-play projektu davčna uprava obišče taka podjetja in se jim v tej fazi predstavi kot partner, in ne kot nadzorovalni organ. Seveda se ta vloga davčne uprave spremeni, če podjetje ne spoštuje davčnih norm in navodil.

Povedali ste mi, da vaša vlada v letu 2013 načrtuje veliko davčno reformo, čeprav boste imeli takrat volilno leto. Ali se vaša vlada na takšne okoliščine ne ozira? Predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur ugotavlja, da slovenska vlada pri davkih ne bo naredila nič več, ker bodo prihodnje leto volitve.

Pred dobrim mesecem je vodenje avstrijskega finančnega ministrstva prevzela Maria Fekter. Ona je prva ženska v zgodovine Avstrije, ki vodi finančno ministrstvo. Naslednjo davčno reformo ministrica res načrtuje za leto 2013, torej prav v letu, ko bodo volitve v državni zbor. Zgodovina avstrijskih volitev kaže, da so bile ponavadi prav v volilnem letu davčne reforme s poslasticami za davkoplačevalce (volivce).

Kakšno davčno reformo načrtuje?

Po doslej objavljenih predstavitvah bo davčna reforma poenostavila davčni sistem, ga naredila pravičnejšega za tiste, ki so delovni in ustvarjalni, in povrhu stimulirala družine. Podrobnosti še niso znane, predstavljam pa si lahko, da bo razbremenjen tako imenovani srednji sloj. Pri tem bi rad povedal, da po trenutni zakonodaji od zavezancev, ki prejemajo regularne dohodke bodisi iz aktivnega delovnega razmerja bodisi kot upokojenci, nad dva milijona potencialnih davkoplačevalcev ne plačuje davkov, kajti v Avstriji se obremenitev z dohodnino začne šele pri letnem dohodku nad 11.000 evrov. Avstrija ima po zadnjih podatkih 8,4 milijona prebivalcev. To pomeni, da največji del bremena nosi srednji sloj, h kateremu se po neki statistiki prištevajo Avstrijci z mesečnim bruto dohodkom nad 3.000 evrov.

Fiskalni svet predlaga vladi, naj razmisli o višjih stopnjah davka na dodano vrednost za dve odstotni točki, in tako poveča prilive v javno blagajno. Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari z izračuni dokazuje, da so takšni predlogi zaradi različnih učinkov povsem nesprejemljivi. Kdaj ste v Avstriji nazadnje spremenili stopnje davka na dodano vrednost?

Spremembo stopenj je vlada opravila pred dobrim desetletjem. Zdaj poznamo standardno 20-odstotno stopnjo ter nižjo, 10-odstotno stopnjo za živila, rastline, zdravila, za storitve na kulturnem področju...

Ali imate v Avstriji davčne blagajne?

Za zdaj ne. Predvidene pa so v igralništvu, ker smo na začetku tega leta vzpostavili zvezni davčni urad, ki je pristojen za igralništvo.

Naša davčna uprava načrtuje, da bo pobrala precej več davkov, ko bo dobila nov informacijski sistem. Ali v Sloveniji po vašem mnenju poberemo dovolj davkov?

Osebno menim, da so implementacija davčnih blagajn, posodobitev informacijskih sistemov in drugo izboljšave v pravo smer. Učinkovita davčna uprava mora biti vseskozi prilagodljiva, z raznimi ukrepi mora spodbujati in stimulirati poštenega davčnega zavezanca in biti neizprosna do strateškega davčnega utajevalca. Na prvi pogled je avstrijska davčna uprava dokaj uspešna pri pobiranju davkov, kar pa ne pomeni avtomatično, da se v Sloveniji pobere premalo davka. Višina davkov je odvisna tudi od razvoja ekonomije. Take hitre in nepremišljene primerjave zavajajo in privedejo do napačnih in neresnih ugotovitev. Osebno lahko rečem, da vaš Durs na mednarodni ravni uživa zelo dober ugled in da so tam v zadnjih letih opravili sodobne organizacijske poteze.

V povezavi z davkom na dodano vrednost je slovenska vlada predpisala, da podjetje v znesek vhodnega davka ne sme vključiti DDV z računov, ki jih še ni plačalo: najprej mora torej račun svojemu dobavitelju plačati, šele potem ga lahko vključi v odbitek vstopnega davka. No, to ne velja za neplačane račune, ki jih podjetje prijavi v obvezni pobot. Sme katera koli evropska vlada na ta način omejevati davčne zavezance, če upoštevamo evropske direktive o DDV? Slovenski davčni svetovalci opozarjajo, da takšni posegi vlade v sistem DDV niso dopustni.

V Avstriji takega zakonskega določila nimamo. Če bi ga hoteli uvesti, bi po vsej verjetnosti v istem trenutku v našem gospodarstvu sprožili val ogorčenja. Nedvomno pa je ravno na področju DDV mogoče opaziti raznovrstne scenarije prevare države po vsej Evropi. Razumljivo je, da se država brani, saj pošteni davčni zavezanci to od nje tudi pričakujejo. Z vidika tehnike delovanja sistema DDV je slovenski predlog vreden razprave in obravnave, če je obenem zagotovljeno, da je podjetnik, ki je dobavil blago oz. opravil storitev, DDV res plačal državi. Dostikrat ga samo poberejo in ga ne odvajajo državi. Ali so taki posegi vlade v sistem DDV dopustni ali ne, morajo navsezadnje preveriti pristojna sodišča. Zaradi ranljivosti trenutnega sistema DDV bo po mojem v Evropski uniji potreben razvoj v to smer, da za transakcije med davčnimi zavezanci sploh ne bo več obračunavanja DDV, ampak se bo morda uveljavil neke vrste netosistem z zagotovljenimi informacijami za davčno upravo. Evropa česa takega za zdaj ne predvideva.