Tiskane izdaje
Etične banke so banke, ki podpirajo družbeno odgovorne investicije, predvsem v eko kmetijstvo, okoljevarstvo, obnovljive vire energije, kulturo in izobraževanje ter socialne projekte, zato se nanje največkrat obračajo neprofitne organizacije, socialna podjetja in zadruge.
Poslujejo večinoma po demokratičnih načelih – en deležnik en glas, pomemben element pa je tudi transparentnost financiranja. V tujini so take banke – med njimi španska Triodos bank, nemška GLS Bank in italijanska Banca Etica – že dolgo praksa, njihovo uspešno poslovanje – tudi v krizi – pa kaže na to, da se etika, bančništvo in dobiček ne izključujejo.
Nedavno so se projekta lotili na Hrvaškem, kjer ustanavljajo finančno zadrugo Ebanka, pri nas pa sta pobudo za pravično banko predstavili Umanotera in Zadruga eTRI. Ker je pravno gledano težko ustanoviti banko, bi radi na noge postavili finančno zadrugo – trenutno zbirajo pisma o nameri, iščejo ustanovitveni kapital in potencialne investitorje ter zbirajo pravna in finančna mnenja.
Mario Crosta, predsednik uprave italijanske Banke Etica, je kot razlog za ustanovitev take banke v Padovi pred 15 leti navedel željo, da bi na noge postavili institucijo, ki bi servisirala realno ekonomijo. Danes ima banka, ki že od začetka posluje z dobičkom, 38.000 članov – fizičnih oseb, neprofitnih organizacij in kooperativ, 17 podružnic in 1,6 milijona dobička v lanskem letu, še veliko več pa je imela tako imenovanega socialnega učinka s financiranjem okoljskih, družbenoodgovornih in kulturnih projektov.
Zgovoren je tudi podatek, da je imela lani samo dva odstotka slabih kreditov, v primerjavi s sedmimi odstotki, kolikor je povprečje v ostalih bankah v Italiji. Banka Etica ima status banke, a je organizirana kot kooperativa – vsak deležnik ima en glas ne glede na višino vloženega kapitala, sicer pa ponuja vse klasične bančne storitve, kot so več vrst plačilnih kartic, vodenje računov, varčevanje, najemanje kreditov – za fizičine osebe predvsem za nakup nepremičnine. Tudi plačna razmerja so urejena: med najnižjo in najvišjo plačo je lahko le šestkratna razlika.
Trajnostno učinkovito varčevanje
Finančni svetovalec s področja socialne ekonomije Gregor Sakovič meni, da tudi v Sloveniji potrebujemo dodatno ponudbo trajnostnih finančnih produktov. Dobre prakse iz tujine so pokazale, da so bile etične banke velike zmagovalke zadnje finančne krize, ki so rasle in v primerjavi z drugimi dosegale dobre rezultate.
Tudi na depozitni strani po njegovem mnenju obstaja velik delež varčevalcev, katerih želja je plemenitenje sredstev na trajnostno učinkovit način, poleg tega v Sloveniji deluje več kot 28.000 organizacij v neprofitnem sektorju. Ob tem pa opozarja, da je ne glede na vrsto banke uspešna tista, ki predvsem obvladuje različne vrste poslovnih tveganj: »Pomembno je pripraviti poslovni model, ki bo omogočil ne le nastanek, ampak predvsem dolgoročni obstoj in razvoj takšne institucije,« dodaja.
Sakovič meni, da je pravno gledano pri nas težko ustanoviti banko in da tudi ustanovitveni kapital na splošno ne zagotavlja dolgoročno uspešnega poslovanja, zato podpira zbiranje finančnih sredstev v okviru zadruge, ki bi nato postala edini delničar banke. Kot glavno težavo pa vidi ustrezno bančno znanje, ki ga v tem nišnem delu finančnega trga še ni dovolj.
»To je sicer rešljivo predvsem s sodelovanjem v obliki partnerstva s tujimi finančnimi organizacijami, ki imajo že dolgo zgodovino uspešne poslovne prakse.« Tako deluje tudi že Sklad 05 – ustanova za družbene naložbe, ki je od maja letos član Evropskega združenja etičnih in investicijskih družb FEBEA in ki sodeluje s tujimi partnerji, kot so Credit Cooperatif Paris, TISE Poljska itn.
Za pisano lastništvo
Primož Šporar, predsednik uprave podjetja Sklad 05, kjer imajo po letu in pol 105 partnerjev, upravljajo pa 141 naložb, vrednih 2,7 milijona evrov, idejo o pravični banki podpira, a meni, da bo šlo za dolgotrajen postopek ustanavljanja. »Glede na trenutne potrebe smo se sami s Skladom 05 razvojno usmerili v takojšnji razvoj finančnih produktov, ki jih družbeno podjetništvo potrebuje zdaj. Oboje se ne izključuje in mislim, da bo sodelovanje mogoče in si ga želimo,« dodaja Šporar.
Ob tem poudarja, da je treba paziti, da je lastniška struktura dovolj pisana in niso lastniki samo tisti, ki denar potrebujejo. To lahko delno ogrozi zdravo poslovanje, saj bi utegnile prevladati želje po čim lažji pridobitvi denarja. Perspektivo vidi predvsem v mladih ter v malih in mikro podjetjih, ki bodo prepoznala to idejo tudi kot poslovno zanimivo, nevladne organizacije pa morajo doumeti, da podjetništvo pomeni tudi prevzem tveganj in da financiranje izključno z nepovratnimi sredstvi (npr. donacijami) ni najboljši način za učinkovito trajnostno poslovanje.
Zbrati hočejo vsaj 20 milijonov evrov
Najnižji znesek osnovnega kapitala banke v Sloveniji je pet milijonov evrov, po besedah Lenke Puh, direktorice Zadruge eTRI, bi pobudniki etične banke v Sloveniji radi zbrali med 20 in 30 milijoni evrov, da bi omogočili nemoteno delovanje pravične banke v obliki finančne zadruge. Hrvaška je že zbrala več kot pet milijonov evrov in ima prav tako podporo iz tujine. Po besedah Maria Croste tudi Banka Etica pomaga pri takih projektih v drugih državah, v kratkem bo odprla podružnico v Španiji.
Da bi bila ustanovitev takšne banke pri nas dobrodošla, pravijo tudi v Združenju bank Slovenije, kjer so seznanjeni z dobrimi praksami iz tujine. Dodajo pa, da bi delovala na trgu v enakem zakonodajnem okviru kot velja za ostale banke, in sicer bi morala biti organizirana v pravno organizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.
Takšna banka bi bila konkurenca ostalim bankam, menijo, vendar bi se tudi sama spopadala z njihovo konkurenco. Kot dodajajo, interes za ustanovitev etične banke je, ob predpostavki, da se najprej najdejo bodoči ustanovitelji oziroma lastniki z zadostnim kapitalom.
