Tiskane izdaje
Gradbeni odpadki oziroma ostanki gradbenih materialov pri gradnji ali rušitvi gradbenih objektov, kot so, na primer, beton, opeka, kovina, suhomontažne plošče, izolativni materiali, betonski izdelki, v Evropi predstavljajo povprečno od 25 do 30 odstotkov celotne količine v letu nastalih odpadkov.
Zavrženi obremenjujejo naravo in okolje, pravilno zbrani, selekcionirani in predelani pa lahko spet postanejo gradbeni material za različno uporabo pri visokih in nizkih gradnjah, še posebno pri gradnji prometnic. Enako velja za številne industrijske odpadke, denimo za jeklarske žlindre, ki jih je od teh odpadkov količinsko največ. Nekatere razvite države že dolgo uspešno uporabljajo navedene odpadke kot vir surovin. Obstaja tako znanje kot tudi dobra praksa, kako optimalno uporabiti te odpadke v gradbeništvu.
Na leto v Sloveniji nastane 1,5 milijona gradbenih odpadkov, vendar jih še vedno veliko konča v naravi, na divjih odlagališčih. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) so se lani ponovno začele povečevati količine gradbenih odpadkov. Lani jih je bilo četrtino več kot predlanskim. Večje število gradbenih odpadkov je nastalo zaradi razbremenitve finančnega krča in večjega števila gradenj v zadnjem času. Investitorji so začeli nadaljevati obstoječe ali nove projekte. Posledično se je povečala količina gradbenih odpadkov.
S projektom ReBirth
Da bi tako stanje presegli, predvsem pa širšo javnost ozavestili o pravilnem ravnanju z gradbenimi in industrijskimi odpadki, je bil pred tremi leti odobren projekt ReBirth (Recycling of Industrial Waste and Building Rubble for the Construction Industry), ki ga finančno podpirata Evropska unija iz program LIFE+ in ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt se bo končal letos.
»Projekt ReBirth, ki ga vodi Zavod za gradbeništvo Slovenije, je le ena od aktivnosti, ki bo pripomogla pri doseganju ciljev količine recikliranih odpadkov. Splošni cilj projekta je prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. Do leta 2015 bi hoteli doseči desetodstotno povečano recikliranje gradbenih odpadkov, 15-odstotno povečano recikliranje industrijskih odpadkov ter 1,5-odstotni prihranek naravnih materialov. Z ozaveščanjem splošne javnosti si želimo tudi spremembo trenda nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov. Vse to bi bil upoštevanja vreden prispevek k nacionalnem dolgoročnem cilju 70 odstotkov recikliranja do leta 2020. Ta cilj je uresničljiv, a moramo začeti postavljati sistem na nacionalni ravni. Na ministrstvu za okolje in tudi drugi bi morali povečati aktivnosti, da bodo cilji doseženi,« pravi vodja projekta ReBirth Jure Leben in dodaja, da so bili njihovi demonstracijski prikazi in strokovne delavnice zelo dobro obiskani.
Na zbiranje gradbenih odpadkov vplivajo številni dejavniki, od zakonodaje in predpisov do organizacije zbiranja in nato postopkov recikliranja, pravi Zvonko Cotič, direktor raziskav in razvoja v ajdovski družbi Structum, ki se ukvarja z razvojem trajnostnega gradbeništva. Cotič dodaja, da je za zbiranje gradbenih odpadkov z namenom njihove predelave v nove reciklirane agregate v Sloveniji operativno dobro poskrbljeno, pri čemer je treba omeniti, da izdelovalci ali drugi imetniki gradbenih odpadkov te lahko oddajajo tudi neposredno predelovalcem gradbenih odpadkov, kar je tudi najpogostejša praksa.
Zakonodaja in predpisi z omenjenega področja so zadostni in ustrezni, so pa v kratkem predvidene nekatere posodobitve in prilagoditve usmeritvam in ciljem Evropske unije tako krovne uredbe o odpadkih kot uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Posebno področje ravnanja z gradbenimi odpadki je ravnanje z zemeljskimi izkopi, iz katerih se ne pridobivajo reciklirani agregati, ampak se prednostno uporabljajo za nasipavanje ali zasipavanje zemljišč za ekološko izboljšanje stanja tal na podlagi predhodno pridobljenih posebnih okoljskih dovoljenj, pojasnjuje samostojni podjetnik Mirko Šprinzer iz PKG (Poslovni kontroling gradnje).
Predelovalci gradbenih odpadkov so specializirani
V Sloveniji ima dovoljenje za zbiranje gradbenih odpadkov več kot 50 zbiralcev odpadkov, dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov pa več kot 180 predelovalcev odpadkov, pravi Mirko Šprinzer. Zbiralci gradbene odpadke zbirajo zaradi njihove nadaljnje predaje predelovalcem odpadkov, ti pa gradbene odpadke predelujejo predvsem s postopkom recikliranja v nove reciklirane agregate. Prostorsko so ponudniki teh storitev prisotni v vseh slovenskih regijah, seveda pa v nekaterih bolj, v drugih manj. Seznami vseh zbiralcev in predelovalcev gradbenih odpadkov z dovoljenji za delo so objavljeni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
Zbiralci gradbenih odpadkov v praksi ponujajo zbiranje večine nenevarnih gradbenih odpadkov, nekateri pa tudi zbiranje določenih nevarnih gradbenih odpadkov, kot so azbestni odpadki, onesnažene zemljine in podobno. Predelovalci gradbenih odpadkov so v večini specializirani za predelavo inertnih gradbenih odpadkov (beton, opeke, ploščice, keramika, bitumenske mešanice … ), iz katerih proizvajajo nove reciklirane gradbene materiale, katere pa številni predelovalci žal še nimajo certificiranih za dajanje na trg, kar je ena od pomembnejših nalog predelovalcev odpadkov v prihodnje.
Oprema v obratih za predelavo gradbenih odpadkov je prednostno namenjena predelavi inertnih gradbenih odpadkov in proizvodnji recikliranih betonskih agregatov, recikliranih asfaltnih agregatov in recikliranih mešanih agregatov.
Pogosto je cokla
Jure Leben pravi, da je znanja glede zbiranja in recikliranja gradbenih odpadkov v Sloveniji dovolj. Treba je le ozavestiti ljudi, kako ravnati pri projektih rušenja, gradnje in reciklaže odpadkov. K temu pripomore tudi projekt ReBirth, ki s svojimi aktivnostmi cilja na boljše zbiranje gradbenih odpadkov.
