Konferenca Slovenija-Azerbajdžan: podpisanih nekaj komercialnih sporazumov

Ob koncu obiska v Bakuju podpisane namere o sodelovanju in dogovor o slovensko-azerbajdžanski komisiji.

Objavljeno
16. januar 2013 15.44
Posodobljeno
16. januar 2013 17.00
*jer* Politika, pogajanja, lobiranja, dogovori - Sobotna/Mnenja
Je. G., Delo.si, STA
Je. G., Delo.si, STA
Premier Janez Janša se je zadnji dan dvodnevnega uradnega obiska v Bakuju z azerbajdžanskim kolegom Arturjem Rasizadejem dogovoril o oblikovanju slovensko-azerbajdžanske komisije. Ta bo skrbela za uresničevanje izraženih idej in pobud za krepitev dvostranskega sodelovanja. Z njeno vzpostavitvijo se bomo po besedah Janše izognili temu, »da se srečujejo delegacije, ki potem iz leta v leto zgolj ponavljajo ideje od prej«. Sodelovanje med državama naj bi okrepil tudi sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij, ki je po Janševih besedah že podpisan, ni pa še ratificiran.

Janša je izpostavil, da je Azerbajdžan za slovensko gospodarstvo in podjetja eden od šestih najbolj perspektivnih novih trgov. »Diplomacija in druge institucije so okrepile sodelovanje in ga usmerile predvsem v pripravo potrebnih administrativnih sporazumov, za zaščito investicij in drugih, ki omogočajo, da bodo ti potenciali, ki so prisotni na trgu Azerbajdžana že nekaj časa, tudi izkoriščeni,« je poudaril.

V oceni tokratnega obiska v Azerbajdžanu, kjer so ga spremljali predstavniki približno 50 slovenskih podjetij, je Janša dejal, da so bili sporazumi, ki so bili danes sklenjeni, zagotovo velik korak naprej. »Ni pa to dovolj glede na številčnost naše delegacije in trikrat večji odziv na azerbajdžanski strani,« je dejal.

Janša se je dopoldne sestal tudi z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom. Pogovori po njegovih besedah niso tekli le o gospodarskem sodelovanju, ki je bilo sicer v ospredju, ampak tudi o drugih pomembnih temah. Ena od teh je energetska varnost, saj je Azerbajdžan strateška energetska točka za EU tako glede diverzifikacije poti, še posebej pa virov.

Alijev je sicer v Evropi tarča kritik zaradi avtoritarnega vladanja, zatiranja opozicije in kršenja človekovih pravic. Na vprašanje, ali se je z Alijevom pogovarjal tudi o teh vprašanj, je Janša odgovoril, da se »stališče Slovenije tu ne razlikuje od splošnega stališča EU«.

Dodal pa je, da je pri nekaterih standardih treba upoštevati tudi čas. »Ni mogoče zahtevati od neke države, ki ima 20 odstotkov svojega ozemlja okupiranega (v Gorskem Karabahu, op. a.), ki se je na samem začetku soočila praktično s poskusom genocida in ki je skoraj razpadla, da bo v nekaj letih dosegla standarde, za katere so nekatere evropske države potrebovale sto ali še več let,« je izpostavil Janša.

Sicer pa premier ni želel komentirati vladne krize v Sloveniji.

Veliko zanimanje na poslovni konferenci

Janša je danes v Bakuju tudi odprl slovensko-azerbajdžansko poslovno konferenco in ob tem pozval azerbajdžanske podjetnike, naj okrepijo sodelovanje s slovenskimi kolegi in tudi investirajo v Slovenijo. Tudi azerbajdžanski gospodarski minister Shahin Mustafajev se je zavzel za okrepitev gospodarskega sodelovanja.

Janša je opisal slovenske reformne ukrepe in med drugim poudaril, da bo Slovenija v naslednjih treh letih znižala davek na dobiček podjetij na 15 odstotkov. Priložnosti naj bi se sicer odpirale predvsem na področju energetike, telekomunikacijske tehnologije, prehrambene industrije, gradbeništva in tudi turizma. Kot je dejal Janša, je Slovenija ena najbolj zanimivih turističnih destinacij v EU.

V okviru konference je bilo podpisanih tudi nekaj komercialnih sporazumov, med njimi pisma o nameri med Iskratelom in Tehnično univerzo v Bakuju o modernizaciji telekomunikacijskega omrežja v azerbajdžanski prestolnici ter sporazum med slovenskim podjetjem Duol in azerbajdžanskim Baghlan Group za izgradnjo membranske strehe na centralnem stadionu v Bakuju.

Direktor Duola Dušan Olaj je pojasnil, da je dogovorjeni projekt vreden nekaj manj kot 600.000 evrov, realizirali pa naj bi ga v dobrega pol leta. Njegovo podjetje je sicer za vstop na azerbajdžanski trg potrebovalo kar deset let, Olaj pa uspeh pripisuje »vztrajnosti, potrpežljivosti in kančku sreče«.