Tiskane izdaje
Slovenija je v preteklem tednu ponovno izdajala 18-mesečno zakladno menico (OZ3) v višini 500 milijonov evrov po obrestni meri 0,45 odstotka na leto. Po dolgem času bi lahko rekli, da se je država zadolžila po relativno primerni obrestni meri, ki nekako kaže tako kreditno sposobnost države kot tudi dogajanje na trgu obrestnih mer.
Kot negativen podatek bi izpostavil, da je bilo pri omenjeni menici povpraševanja samo 618 milijonov, kar je relativno malo. Še posebno ob predpostavki, da je v plačilo zapadlo 1109 milijonov predhodne obveznice. Če dodamo še zapadlost slovenske obveznice RS57 v višini slabih 260 milijonov, lahko sklenemo, da se je dolg Slovenije nekoliko zmanjšal.
Zmanjšanje je državna zakladnica financirala iz rezerv, plasiranih pri centralni banki. Glede na osnutek proračuna za naslednje leto, ki predvideva 2,8-odstotni proračunski primanjkljaj, lahko pričakujemo, da bo Slovenija kmalu dostopala do kapitalskih trgov.
Za boljšo predstavo, po kakšni ceni se bo lahko država dolgoročno zadolžila, je treba razumeti razmere na trgu denarja v Evropi in globalno. Pozornost vlagateljev je usmerjena v objavo rezultatov obremenitvenih testov in analize bilanc evropskih bank, ki bo v nedeljo, 26. oktobra.
Takrat bomo dobili tudi podatek, ali imajo največje slovenske banke še vedno dovolj kapitala. Banke pa bodo dobile tudi novega glavnega nadzornika, in sicer Evropsko centralno banko (ECB). Prav tako je ECB napovedala, da bo z nestandardnimi operacijami dodala na trg za okoli tisoč milijard svežega denarja. Vprašanje, o katerem se krešejo mnenja, je, ali bo kupovala tudi državne obveznice.
Sproščena denarna politika ECB je blagodejna za novo zadolževanje Slovenije. Da pa bi upravičili relativno dobro bonitetno oceno države, je treba več rigidnosti novega finančnega ministra in predvsem politično stabilnost in doslednost.
