»Slaba banka ne rešuje kreditnega krča«

Janko Medja, NLB: S prenosom slabih bančnih terjatev ne bo konec posojilnega krča, morda bo popustil vsaj kapitalski.
Objavljeno
25. oktober 2012 11.27
Posodobljeno
25. oktober 2012 12.00
iza*Euro Delničar
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana – »V Sloveniji ni kreditnega, pač pa kapitalski krč. Imamo preveč kreditov in premalo kapitala. Slaba banka ne bo rešila kreditnega krča, lahko pa konča kapitalskega,« je na zajtrku ameriške gospodarske zbornice (AmCham) dejal predsednik uprave NLB Janko Medja.

Slaba banka bi lahko pomagala k sprostitvi kapitalskega krča: če bodo banke razbremenjene, bi v Slovenijo lahko prišlo več tujega kapitala. »A to je le eden od nujnih pogojev, poleg korporativnega upravljanja, preglednosti in korektnega obveščanja mednarodne skupnosti, kje smo in kaj bomo ukrenili,« je v razpravi o učinkovitejšem bančnem sistemu povedal Medja.

Prvi mož NLB v prvem javnem nastopu po prevzemu funkcije ni hotel govoriti o banki, ki jo vodi, na vprašanje, kaj lahko v Sloveniji storimo kratkoročno, za izboljšanje poslovanja bank, pa je bil kratek: »Povejmo resnico sami sebi, in sicer lastniki in menedžerji podjetij in bank pa tudi država kot lastnica. Resnica je, da vsak mesec delamo izgubo, in če ne ukrepamo, se izgube nadaljujejo. Zato sem vesel, da je ta vlada pripravljena ukrepati.«

Pri reševanju slabih terjatev »lahko uporabimo izkušnje izpred 20 let, a razmere so zdaj drugačne, tu je evropska komisija s strogimi pravili za dovoljene državne pomoči. Velika razlika je tudi to, da sta bili pred 20 leti obe največji banki insolventni, zdaj pa sta solventni. Zato zdaj ne govorimo o sanaciji bank, pač pa o družbi za upravljanje terjatev,« je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec.

Marko Košak z Ekonomske fakultete v Ljubljani je opozoril na veliko razdolževanje slovenskih bank do tujine, izpostavljenost se je zmanjšala s 16 na osem milijard evrov. Tudi če bo sanacija slabih terjatev uspešno končana, ne pričakuje takojšnjega povečanja kreditov.

»Družba za upravljanje slabih bančnih terjatev mora biti dobro in odgovorno upravljana, brez velikega vpletanja politike,« je posvaril Mark Batten iz britanske družbe PwC, ki je svetoval irski in britanski vladi pri sanaciji tamkajšnjih bank. Ljudje, ki delajo v slabi banki, morajo imeti bančno znanje in izkušnje in ne smejo biti isti, ki so povzročili slabe terjatve.

Krušec je še pojasnil, da bo družba za upravljanje slabih terjatev imela izvršne in neizvršne člane uprave in da se o sodelovanju že pogovarjajo s strokovnjaki iz IMF in ECB. »V Sloveniji bo verjetno veliko ljudi [v bankah] ostalo brez službe, in namesto da iščejo novo zaposlitev, jo lahko najdejo v slabi banki. Zagotovo imamo na tem področju izkušene ljudi tudi v Sloveniji.« Krušec meni, da bo po prenosu slabih terjatev najverjetneje potrebna dodatna dokapitalizacija bank, o interesu tujih vlagateljev pa je povedal, da jih zanima predvsem vstop v očiščene banke. V tem primeru bo iztržena cena pri prodaji bank tudi bistveno višja. Kar zadeva zakon o krepitvi stabilnosti bank, ki mu grozi referendum, je Krušec povedal, da še potekajo pogajanja s sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, na ministrstvu pa o načrtu B še ne razmišljajo. Vendar to ne pomeni, da ga ni, je dodal.