Slovenija je v krizi padla na številnih mednarodnih lestvicah konkurenčnosti

Edina razvojna sredstva za Slovenijo so sredstva EU. GZS: Ukrepi na papirju niso dovolj.

Objavljeno
09. februar 2013 13.13
Slovenija, Novo mesto, 28.November2012, 40 let Renaulta v Sloveniji. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenija svojih strateških razvojnih ciljev na ekonomskem, družbenem, okoljskem in mednarodnem področju ni dosegla. Še več, od njih se celo oddaljuje. Vlada želi trend obrniti tudi s slovensko industrijsko politiko, a je seznam slabosti slovenskega gospodarstva precej daljši od prednosti.

Raziskava World Economic Forum ugotavlja, da je Slovenija 56. najbolj konkurenčna država med 144 državami, vključenimi v analizo. To je 11 mest slabše kot pred dvema letoma. Najboljše ocene je dobila za izobraževanje, usposabljanje in zdravje, najbolj problematični pa sta učinkovitost finančnega trga in trga dela.

Na lestvici švicarskega inštituta IMD, ki ocenjuje ekonomsko-poslovne vidike konkurenčnosti, je Slovenija lani ohranila 51. mesto med 59 državami. Leta 2010 pa je na tej lestvici zdrsnila za 20 mest, najbolj med vsemi preučevanimi državami.

Po raziskavi Svetovne banke, ki analizira težavnost poslovanja, Slovenija zadnji dve leti ohranja 37. mesto med 183 državami. To je 16 mest bolje kot leta 2010, vendar je ta skok treba pripisati spremembi metodologije – kazalec zaposlovanje, pri katerem je bila Slovenija izredno slaba, je bil izločen.

Raziskava Global Entrepreneurship Monitor (GEM) proučuje stanje v podjetništvu. GEM ugotavlja, da se je leta 2008 na podjetniško pot podalo 6,4 odstotka prebivalstva, leta 2011 skoraj pol manj – 3,65 odstotka, kar je najmanj po letu 2004. Slovenija se je tako v tej raziskavi uvrstila na zadnje, 54. mesto.

Po inovacijski lestvici Europe Innovation Scoreboard, ki države razvršča v štiri skupine, je Slovenija med letoma 2009 in 2011 uvrščena v drugo najboljšo skupino, a s podpovprečno predstavo v skupini. Pred tem je bila v tretji najboljši skupini.

18 prednosti : 30 slabosti

Na temelju mednarodnih analiz so na ministrstvu za gospodarstvu naredili analizo SWOT slovenskega gospodarstva. Našteli so 18 njegovih prednosti in 30 slabosti. Med prednostmi so, denimo, ugodna geostrateška lega, naravni viri, članstvo v EU, izobraženost itd. Slabosti so nespodbudno poslovno okolje, visoka zadolženost podjetij, razmeroma nizko vlaganje v raziskave in razvoj, majhen delež inovativnih podjetij, pretežna usmerjenost na tradicionalne trge, nerazvit javni potniški promet, prepočasna energijska sanacija stavb, izgubljanje kmetijskih zemljišč, prenizka struktura končnih proizvodov, pomanjkanje menedžerskih znanj ...

Te težave bo država poskusila reševati tudi s slovensko industrijsko politiko (SIP), ki jo je vlada sprejela v četrtek. Ta postavlja prioritete razvoja industrije in gospodarstva za obdobje naslednje finančne perspektive 2014–2020, glavni cilj pa je povečanje dodane vrednosti na zaposlenega s 60 na 80 odstotkov evropskega povprečja. Vlada je zato naložila ministrstvom, naj ukrepajo skladno s 56 usmeritvami, zapisanimi v SIP. Usmeritve se nanašajo na izboljšanje poslovnega okolja, krepitev podjetništva in inovacij, podporo perspektivnih in tehnoloških področij, s poudarkom na trajnostnem razvoju industrije ter odgovornem črpanju strukturnih sredstev EU in vključevanju v druge programe EU. Vrednost programa skupaj z zasebnimi vlaganji je 1,7 milijarde evrov za obdobje 2014–2020. »Uresničevanje SIP in učinkovito črpanje evropskih sredstev, ki so tako rekoč edina razvojna sredstva, ki jih imamo na voljo, sta pomembni za doseganje ključnega cilja: krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. To mora biti naš skupni cilj, ne glede na vrsto in obliko vlade,« poudarjajo na gospodarskem ministrstvu.

SIP so pripravili na gospodarskem ministrstvu v sodelovanju z gospodarstvom. Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, pravi: »Industrijska politika je nujno potrebna in je podlaga za celovito ukrepanje za izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja, v katerem deluje gospodarstvo, za povečanje inovacijske in trajnostne konkurenčnosti in za večjo vključenost slovenskega gospodarstva v globalno ekonomijo.« Naša sogovornica opozarja, da je za učinkovito izvajanje zapisanih ukrepov nujno treba opredeliti izvajalce ukrepov in spremljati njihovo realizacijo ter jih po potrebi tudi sankcionirati: »Slovenija je danes tam, kjer je, prav zato, ker smo imeli več dobro napisanih dokumentov, nihče pa ni odgovarjal, če se kaj ni izvajalo.«

Avberškova pri tem poudarja nujnost usklajenosti SIP z drugimi dokumenti: »Pomanjkljivost te industrijske politike je, da ne vključuje izsledkov strategije pametne specializacije. To bi morali pripraviti hkrati s SIP in strategijo razvoja Slovenije, a je prišlo do neusklajenosti, kar bo nujno treba popraviti.« Strategija pametne specializacije je namreč po besedah naše sogovornice »vstopni pogoj, da bomo lahko kvalificirano pripravili operativne programe za črpanje evropskih sredstev iz naslednje perspektive, in pogoj za črpanje sredstev iz Obzorja 2020, ki pa so naša edina prava razvojna sredstva, saj domačih nimamo«.

Vrednost programa industrijske politike za obdobje 2014–2020 je 1,7 milijarde evrov.