Sloveniji se obeta lastna proizvodnja zemeljskega plina

Iz vrtin na Petišovskem polju kmalu pričakujejo kar 400.000 kubičnih metrov plina na dan.

Objavljeno
18. marec 2012 15.47
Ivan Gerenčer, Murska Sobota; Borut Tavčar, gospodarstvo
Ivan Gerenčer, Murska Sobota; Borut Tavčar, gospodarstvo

Murska Sobota, Ljubljana − Če bo šlo vse po načrtu, bo angleško podjetje Ascent Resour­ces zelo kmalu začelo črpanje zemeljskega plina iz 3500 metrov globokih vrtin Pg-10 in ­Pg-11A na Petišovskem polju.

Jože Hozjan, direktor slovenske podružnice angleškega podjetja, je potrdil, da Naftina družba Geoterm te dni v vrtine vgrajuje tehnično opremo in da bodo za proizvodno črpanje usposobljeni ta ali najpozneje prihodnji mesec. Zahtevnejši del priprav na izkoriščanje vrtin so dogovori o uporabi plinovoda in druge infrastrukture, ki so v lasti lendavske Nafte.

Ascent Resources je že večkrat objavil podatke o možnih zalogah zemeljskega plina na Petišovskem polju. Tako bi naj zaloge plina na tem polju presegale osem milijard normalnih kubičnih metrov plina. Hozjan o številkah ni hotel govoriti s pripombo, da jih je vodstvo družbe že večkrat objavilo na spletni strani. Povedal pa je, da se bodo številke zagotovo spreminjale z raziskavami novih slojev v obeh vrtninah. Izvedeli smo, da bodo na začetku črpanja iz obeh vrtin pridobili skoraj 400.000 normalnih kubičnih metrov plina na dan ali najmanj 140 milijonov normalnih kubičnih metrov plina na leto.

Za primerjavo: lendavska Nafta je v rekordnem letu 1951 iz skoraj 80 vrtin na Petišovskem in Dolinskem polju poleg 72.000 ton nafte načrpala še 50 milijonov normalnih kubičnih metov plina.

Hozjan je povedal, da se z Nafto, ki je lastnica infrastrukture na Petišovskem polju, dogovarjajo za uporabo plinovoda in drugih naprav. V podjetju Ascent Resources so se že odločili, da plina ne bodo prodajali neposredno velikim uporabnikom, ampak naj bi celotne količine prevzemal Geoplin.

Koncesijo za raziskave in črpanje plina na Petišovskem polju ima družba Geoenergo, katere lastnika sta Nafta in ljubljanski Petrol. Ascent Resources ima z Geonergom sklenjeno pogodbo o skupnih vlaganjih, ki vključuje tudi raziskave in proizvodno črpanje ogljikovodikov na Petišovskem polju. Ascent Resources, Geoenergo in ameriško podjetje Aspekt so imeli podobno pogodbo za raziskave nafte in plina sklenjeno za celotno območje Pomurja (Filovsko polje, Goričko in Kog), vendar so, potem ko so odkrili komercialno zanimive zaloge plina na Petišovskem polju, od nje odstopili. Prav tako je od pogodbe odstopila družba Geoenergo. Po našem viru potekajo pogovori, da bi raziskave na Filovskem polju nadaljevala družba Nafta Geoterm kot nosilka koncesije in angleški sklad Central Europe Oil Company (CEOC). Angleški sklad je pred kratkim Nafto Geoterm tudi kupil, vendar bo posel dejansko sklenjen, če ga bo potrdil AUKN oziroma vlada. 

Domači plin v ceveh že letos?

Dogovori s Plinovodi, ki upravljajo slovenski plinovodni sistem, za povezavo petišovskega plina v sistem, so že uradni. Domač zemeljski plin naj bi po plinovodih stekel še letos, seveda primerno očiščen, ker ima, kot smo izvedeli, tudi nekaj primesi, ki jih standardi ne dopuščajo.

Izvedeli smo, da se je Ascent s Plinovodi dogovoril, da bodo plin iz vrtin v Petišovcih morali speljati do plinske postaje v Lendavi, ker ne gre za velike količine. Nov plinovod, dolg dva kilometra, bi lahko skoraj v celoti tekel po dvorišču Nafte Lendava. Za povezavo domačega plina v sistem tako ni treba čakati na odsek Južnega toka do madžarske meje.

Plin bo treba tudi čistiti, saj ima nekaj primesi. Tudi to se je Ascent zavezal opraviti, saj mora v sistem plin po mednarodnih standardih in ustrezne čistoče. Če to nalogo primerjamo z nekaterimi ruskimi plinskimi črpališči, je jasno, da bodo morali v Petišovcih zgraditi še tovarno za čiščenje plina (in pridobivanje žvepla, helija ali še česa). Skoraj vse nečistoče v zemeljskem plinu so lahko za kaj koristne, a so naprave za ustrezno izločanje stroškovno upravičene le ob večjih količinah.

Napovedi nižje cene ni

O zagonskih stroških takšnega sklopa industrije še nihče noče govoriti. Prav tako ni nobene napovedi, da bi lahko črpanje plina v Petišovcih znižalo cene plina v Sloveniji, ki so med najvišjimi v Evropi. Gotovo je le eno, transportni stroški za ta plin bodo manjši kot za ruski ali alžirski plin. Poleg tega poznavalci pravijo, da je narodnogospodarsko koristno, če pride v Slovenijo denar za naložbo v izkoriščanje domačega vira energije. Če seveda ne gre za kaj drugega.

Plin iz Petišovcev bo po dogovoru tekel po ceveh Plinovodov, kdo ga bo kupoval in koliko bo stal, pa še ni jasno. Ne nazadnje lahko plin končnim uporabnikom v industriji prodaja tudi Ascent, plinovodi so namreč odprti za vse, kot večkrat poudarijo v Plinovodih.