Slovenske smernice korporativne integritete

Na vrhu slovenskega gospodarstva je 28 gospodarskih družb podpisalo smenrice korporativne integritete.

Objavljeno
14. oktober 2014 20.54
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Brdo pri Kranju - Na vrhu slovenskega gospodarstva je danes 28 gospodarskih družb: Gorenje, NLB, Lek, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Intereuropa, Kolektor Group, SKB, Domel Holding, Siemens, Pozavarovalnice Sava, Zavarovalnica Maribor, Luka Koper, ELES, Studio Moderna, RIKO, PricewaterhouseCoopers, Trimo, SID Banka, Elektro Maribor, BTC, InterEnergo, Steklarna Hrastnik, vzajemna, Elektro Gorenjska in Actual I.T., S s slavnostnim podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopilo v krog Ambasadorje korporativne integritete.
S podpisom so se zavezali ne le k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete pri svojem poslovanju, ampak tudi, da bodo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etivnimi standardi kot enega izmed temeljnih navel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh.
»Ponosna sem, da smo na Ekonomski fakulteti prevzeli koordinatorstvo projekta priprave Slovenskih smernic korporativne integritete. Zavedam se vloge vseh partnerjev, ki so sodelovali pri pripravi usmeritev in konvnega dokumenta, vendar pa menim, da je dolgorovno pri tem odgovornost naše fakultete posebej poudarjena. Naše poslanstvo je, da kot osrednja izobraževalna inštitucija na podrovju ekonomije in poslovnih ved usposabljanje najboljše kadre za delo v domavem in globalnem poslovnem in širšem družbenem okolju,« je ob nastanku Smernic poudarila dekanija Ekonomske fakultete, prof. dr. Metka Tekavčič.

Korporativna integriteta postaja nujna smer nadaljnjega razvoja in je predpogoj trajnostnega razvoja,« poudarja prof. dr. Jože Damijan, koordinator projekta Slovenskih smernic korporativne integritete. Slovenke smernice korporativne integritete so zavele nastajati 19. junija 2013, ko so se Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje manager (ZM) in Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) na pobudo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EFUL) s podpisom Sporazuma o sodelovanju zavezali, da bodo v nekaj mesecih pripravili omenjeni dokument. Podlaga zanj so bile OECD smernice o notranji kontroli, etiki in skladnosti poslovanja (Good Practice Guidance on Internal Controls, Ethics and Compliance).

Pokroviteljstvo pobude je prevzel predsednik države Borut Pahor, ki je ob podpisu sporazuma junija lani na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nagovoril podpisnike in udeležence dogodka ter izpostavil izjemen pomen zavedanja etivnosti pri vsem, kar ljudje povnemo.

Priprave smernic se je junija 2013 lotila 14-članska delovna skupina, ki so jo oblikovale vse štiri partnerske institucij. »Z doslednim uresničevanjem Slovenskih smernic korporativne integritete se bodo gospodarske družbe izognile vrsti možnih neprijetnih posledic, poskrbele za svoje poslovne rezultate in pomagale pognati slovensko gospodarstvo in državo naprej. In ve se bo to zgodilo, bodo Smernice dosegle svoj namen,« je ob nastanku Smernic poudaril Drago Kos, vodja delovne skupine. In prav to se z današnjim slavnostnim podpisom že zavenja uresnivevati.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da je mogoče le z aktivnim uveljavljanjem praks etivnega in skladnega poslovanja podjetij ter delovanja njihovega managementa in nadzornikov zagotoviti ponovni dvig korporativne integritete. »Ta je namreč v Sloveniji dosegla tako nizko stopnjo, da se že kažejo tudi negativni ekonomski učinki za podjetja. Dejstvo je, da kriza zaupanja in vrednot nista posledica stanja, v katerem se nahajamo, temveč njegov vzrok. S tem ko bo vsak udeleženec v gospodarstvu zavestno prevzel svoj del odgovornosti za krepitev korporativne integritete in povrnitev medsebojnega zaupanja, ne bo več prostora za tiste, ki ne spoštujejo pravil igre podjetniškega delovanja in ravnajo v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Najmočnejša vzvoda za uveljavljanje načel korporativne integritete in skladnosti v praksi še naprej ostajata »pritisk vrstnikov« in učinkovit sistem notranje selekcije, ki na dolgi rok zagotavljata ohranjanje konkurenčnih prednosti tistim, ki spoštujejo pravila podjetniške igre in izgubo konkurenčnosti za tiste, ki ta pravila kršijo,« je ob javni predstavitvi Smernic izpostavil Samo Hribar Milič, predsednik GZS.