Prevozniki - znanilci izhoda iz krize?

Ljubljana - Prevozniki poročajo, da na posameznih relacijah zaradi zmanjšanja ponudbe prevoznikov dosegajo tudi višje cene prevozov, pojasnjuje direktor združenja za promet v GZS Robert Sever. Pri izdaji licenc za mednarodni cestni tovorni prevoz letos ni zaznati upadanja oziroma vračanja izdanih licenc, lani pa je bilo zaradi stečajev transportnih podjetij po ocenah vrnjenih od 3.500 do 5.000 licenc za tovorna vozila v mednarodnem prevozu. Statistika je tudi zaznala, da se je v tem obdobju za sedem odstotkov zmanjšalo število prvič registriranih tovornih vozil.

Pred krizo je prevozniška podjetja pestilo pomanjkanje voznikov – slovenski so se ob višjem plačilu pogosto raje udinjali pri severnih sosedih. Robert Sever pa pojasnjuje, da so podjetja že v letu 2008, lani pa dokončno odpovedala večino delovnih dovoljenj za (tuje) voznike, saj zanje ni bilo mogo če zagotoviti zadostnega obsega dela; močno se je zmanjšalo tudi povpraševanje po novih delovnih dovoljenjih. Kvota delovnih dovoljenj že nekaj časa zadostuje za potrebe slovenskih podjetij in ni več pritiskov, da bi že po pol leta prosili za povečanje le-te.

Prevozniki že ugotavljajo več prometa in tudi višje cene

Bolje se godi tudi tovornemu prometu na železnici. Po objavi zadnjih rezultatov je jasno, da se fizični promet povečuje. Transportni prihodki so se v desetmesečju v primerjavi z lani povečali za 22,4 odstotka, na 96 milijonov evrov.

Tudi Luka Koper ima približno šestnajstodstotno povečanje pretovora v primerjavi z lani - v lanskem devetmesečju so tako pretovorili 9.549.438 ton tovora, v letošnjem pa 11.050.345 ton, kar je bilo dva odstotka več od načrta in 16 od lanskega dosežka-, s ponovnim vzponom v Evropi in pri nas se lahko pohvali tudi letalski tovorni transport.

V svetovni letalski industriji je po vztrajni rasti tovornega (kargo) prometa od leta 2001 ta močno padel že v začetku leta 2008, sezonsko prirejeni podatki pa so dno dosegli ob koncu leta 2009, ko so bili na ravni tistih iz leta 2003. Po odboju je bila rast izjemna, tako da je bil kargo promet letos že nad ravnijo rekordnega iz konca leta 2007. V mednarodni organizaciji letalskih prevoznikov IATA zaradi izjemnega padca in skoka podatke težko primerjajo, a morda preveliko umirjanje in nižje rasti so kljub temu zaznali že letos poleti – in na to tudi opozorili.

Na brniškem letališču so imeli že v prvem polletju kljub dvote denskemu zaprtju zaradi obnove steze skoraj petino več tovornega prometa. Ob devetmesečju pa je bilo tovora 12.416 ton, kar je 25,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. 47,3 odstotka znaša tovor, prepeljan z letali, 48,7 tovor, prepeljan s tovornjaki, preostalo pa pošta.

V letališki upravi pojasnjujejo, da so pomemben del oskrbljenega tovora kljub upadu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem še vedno pošiljke hitre pošte, ki so prepeljane tako z rednimi letalskimi linijami kot s tovornjaki. Med prevozniki hitre pošte sta poleg DHL še zlasti pomembna UPS in TNT, ki letališče uporabljata tudi kot vozlišče za Jugovzhodno Evropo. Krepitev vloge Aerodroma Jožeta Pučnika Ljubljana v tovornem prometu je samo še dodaten razlog za vzpostavitev železniške infrastrukture.