Slovenija še uspešnejša pri črpanju evropskih sredstev

Cerar: Pri črpanju evropskih sredstev smo sedaj na 8. mestu.

Objavljeno
29. april 2015 19.15
M.K., gospodarstvo, STA
M.K., gospodarstvo, STA
Ljubljana - Slovenija je še uspešnejša pri črpanju evropskih sredstev. Kot je danes dejal premier Miro Cerar, je Slovenija zdaj na 8. mestu, kar je precejšen napredek. "Gre za eno od aktivnosti vlade, ki je ta hip zelo pomembna," je poudaril.

Cerar je pridobitev dveh mest Slovenije pri črpanju evropskih sredstev ocenil kot zelo dobro. "Veseli me, da smo pri tem zaenkrat tako uspešni," je dejal na novinarski konferenci po seji vlade, na kateri se je ta seznanila s poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 za obdobje med januarjem in marcem letos. Vlada bo poročilo posredovala DZ.

Slovenija je od 1. januarja 2007 do konca letošnjega marca od 4,1 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike dodelila za 4,39 milijarde evrov oz. 107,11 odstotka. Za 4,25 milijarde evrov ali 103,64 odstotka sredstev je podpisanih pogodb, iz državnega proračuna je bilo izplačanih 3,48 milijarde evrov ali 84,82 odstotka razpoložljivih sredstev, s strani Evropske komisije certificirani izdatki pa znašajo 3,22 milijarde evrov, kar predstavlja 78,41 odstotka razpoložljivih sredstev.

Do konca marca je Slovenija dosegla napredek v črpanju pri izplačanih sredstvih iz proračuna in certificiranih zahtevkih za povračilo iz bruseljske blagajne. Dodeljena sredstva in podpisane pogodbe so se glede na konec leta 2014 znižale, ker se vrednosti potrjenih projektov za zaključene operacije vodi glede na dejansko realizacijo, ki pa je pogosto nižja od potrjene vrednosti. Enako velja tudi za podpisane pogodbe, kjer na znižanje vrednosti dodatno vplivajo odstopi od pogodb.

Ker je uspešno črpanje sredstev odvisno od uspešnih projektov, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prioritetno spremlja in odpravlja nepotrebne ovire in težave za izvajanje projektov. Skupaj s pristojnimi resorji vodi aktivnosti za pospeševanje črpanja EU sredstev, odpravo zaostankov in poenostavitve administrativnih postopkov.

Tako je bila za reševanje glavnih in ponavljajočih se napak pri javnem naročanju pripravljena analiza praks javnega naročanja, zlasti tistih, ki zadevajo evropske sklade. Posebna svetovalna enota v okviru ministrstva za javno upravo že deluje in nudi naročnikom svetovanje tako v fazi priprave razpisnih dokumentacij kot tudi v procesu od objave javnega naročila do njegovega zaključka, pripravljen pa bo tudi priročnik za izvedbo javnih naročil.

Vzpostavljena je bila tudi projektna skupina za področje javnega naročanja, ki bo skrbela za identifikacijo ključnih težav v postopkih javnega naročanja v povezavi z zagotavljanjem učinkovitosti črpanja evropskih sredstev.

Eden ključnih poudarkov je tudi tekoča priprava zahtevkov za povračilo. Z namenom zmanjšanja razkoraka med proračunskimi izplačili in zahtevki za povračilo iz evropskega proračuna je v noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 določeno, da morajo neposredni uporabniki najpozneje v 15 dneh po izplačilu sredstev iz državnega proračuna ministrstvu za finance predložiti vse zahtevke za plačilo za projekte, ki se financirajo iz sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013.

Sicer pa poročilo navaja tudi aktivnosti za začetek izvedbe 11 okoljskih projektov, ki so pripravljeni za izvedbo, nimajo pa zagotovljenih virov financiranja. Vlada je v zvezi s tem novembra lani sprejela izjavo o prednostni obravnavi 11 projektov 34 občin, ki izpolnjujejo pogoje iz finančne perspektive 2014-2020.