Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenska strategija pametne specializacije (S4), ki je ena od podlag za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020, je dobila potrditev tudi na vladi. Zanjo je sicer Evropska komisija zeleno luč prižgala že konec julija, zdaj pa gre dokument še v formalni postopek v Bruselj.
Strategijo pametne specializacije, ki daje smernice za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih in dvig podjetniške aktivnosti s sedanjih 11 odstotkov vsaj na raven povprečja EU, tj. 12,8 odstotka, je pred kratkim pohvalil tudi Raphael Goulet, vodja enote na generalnem direktoratu evropske komisije za regionalno politiko, pristojen za Slovenijo. Po njegovem mnenju bo strategija, katero Evropska komisija ugodno ocenjuje, omogočila pametno porabo denarja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) kot pozitivno ocenjuje, da končno dobivamo zeleno luč za Slovensko strategijo pametne specializacije. Kot je za Delo pojasnil svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković, je pozitivno tudi to, da je Služba vlade RS za kohezijsko politiko (SVRK) v zadnji etapi priprave dokumenta bistveno bolj vključila gospodarstvo kot prej. A za pozitiven odgovor na vprašanje, ali je strategija dovolj konkretna in usmerjena v tiste vire in znanja, ki jih je mogoče plasirati na trgu ter pomenijo viden preskok v dodani vrednosti in delovnih mestih, pa je po Novkovićevih besedah še prezgodaj.
»Papir prenese vse. Zdaj je šele napočil čas, da res začnemo vlagati v produktne skupine, ki bodo na trgu unovčljive z visoko dodano vrednostjo. To pa pomeni, da bodo morali SVRK in drugi akterji v komunikaciji z gospodarstveniki detektirati tiste projekte in predvsem tiste deležnike, ki imajo najboljši stik s trgom in najbolje vedo, kaj bodo kupci v prihodnosti kupovali. Če vladi ne bo uspelo investirati denar v prave projekte, bo razvoj Slovenije v naslednji finančni perspektivi zelo okrnjen.«
Za 656 milijonov razvojnih naložb 2016-2018
Do leta 2023 naj bi izboljšali konkurenčnost na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije; cilj je povečanje deleža visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu od 22,3 odstotka na povprečno raven območja z evrovm, ki znaša 26,5 odstotka ter povečanje deleža izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu iz 21,4 odstotka na 33 odstotkov, kar pomeni prepolovitev zaostanka do povprečja EU.
V obdobju 2016-2018 bo na osnovi S4 izvedenih za 656 milijonov evrov razvojnih naložb letno, od česar na javna sredstva odpade 366 milijonov, z upoštevanjem finančnega vzvoda pri finančnih instrumentih pa 455 milijonov evrov, ki pomenijo neposredno spodbudo za razvoj na prednostnih področjih.
Sredstva bodo namenjena za podporo naložbam, za raziskave, razvoj in inovacije v verigah in mrežah vrednosti, za raziskovalno infrastrukturo ter za raziskovalni potencial raziskovalcev in mednarodno mobilnost, poleg tega pa še za znanje in kompetence zaposlenih ter mlade in ustvarjalnost. Pri optimizaciji podpornega okolja za podjetništvo in inovacije pa bo poudarek na novonastalih podjetjih in prenosu znanja, spodbujanju rasti in razvoja malih in srednje velikih podjetij (MSP) in internacionalizacijo.
Pri nefinančnem delu pa bodo ukrepi usmerjeni v davčne olajšave, gospodarsko diplomacijo in promocijo, inovativna in zelena javna naročila, v izdajo dovoljenj in odpravo regulacijskih ovir ter učinkovito pravosodje.
Tudi na GZS menijo, da mora biti naš ključni cilj izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije. »Slovenski izvoz se namreč pospešeno povečuje, delež visoko tehnološkega izvoza in izvoza z visoko dodano vrednostjo pa manj. To je tudi posledica napačnih prioritet države pri razvojnih vlaganjih v preteklosti. Preveč smo zgradili objektov, ki ne prinašajo donosa, včasih celo generirajo izgube. To se ne sme več ponoviti,« pravi Goran Novković. Slovenske panoge (denimo elektro industrija in druge) se pospešeno povezujejo v verige vrednosti in pripravljajo na razpise. Tudi na GZS pričakujejo intenzivno komunikacijo o tem s strani SVRK.
»Zaveze lahko uresničimo le, če bo prišlo do velikega zasuka v ravnanju vlade; da bo ta res maksimalno podprla najbolj obetajoče projekte, ne pa delila denarja vsevprek, kot je bilo pogosto v zadnji perspektivi,« še dodaja Novković.
Tri prednostna področja
Skupni imenovalec strategije pametne specializacije so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje (glej infografiko). Te naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo, z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.
Prednostna področja so tri, in sicer zdravo bivalno in delovno okolje (pametna mesta in zgradbe), naravni in tradicionalni viri za prihodnost (mreže za prehod v krožno gospodarstvo, trajnostna pridelava hrane in trajnostni turizem) ter t.i. (s)industrija 4.0. Gre za tovarne prihodnosti z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in proizvodnih procesov, zdravje – medicina z biofarmacevtiko, diagnostiko in terapevtiko v translacijski medicini, mobilnost z nišnimi komponentami in sistemi za motorje z notranjim izgorevanjem, ter razvoj materialov kot končnih produktov s predelavo kovin in zlitin.
Opredelitev prednostnih področij uporabe S4 temelji na analizah, pri katerih je bila posebna pozornost namenjena mednarodni konkurenčnosti posameznih panog oziroma produktnih skupin. Podatki, ne glede na to, ali so uporabljene tehnološke ali izvozne primerjalne prednosti (bodisi izvozne primerjalne prednosti na ravni posameznih produktov ali obseg sodelovanja znanosti z gospodarstvom) kažejo na stabilen sveženj ključnih gospodarskih panog.
Graf prikazuje panoge z ugotovljenimi razkritimi primerjalnimi prednostmi, ki hkrati predstavljajo hrbtenico, na kateri temelji tudi S4. Spodnja področja skupaj predstavljajo četrtino dodane vrednosti Slovenije, področja uporabe S4 pa pomenijo dodatno specializacijo v njihovem okviru. To pomeni, da S4 tudi v praksi pomeni izbiro za omejen nabor prioritet. Očitno je, da razen farmacije ostala področja v tehnološkem smislu zaostajajo za vodilnimi državami; in to predstavlja ključno ciljno funkcijo S4.
