Dober kuhar lahko zasluži več kot kdo z diplomo

Ljubljana – Direktor portala MojeDelo.com Zoran Savin je pravi človek na pravem mestu. Premočrtno je usmerjal svojo kariero od dela v medijih, na radiu, Mladini in Monitorju, kjer je bil direktor internetnih izdaj. Bil je solastnik agencije Sonce, kjer se je začel resneje ukvarjati z oglaševanjem. V tistem času je sodeloval tudi pri nastajanju spletne strani našega časnika in se pozneje preselil na spletno stran Kolektiva.

Savin splet pozna z vseh plati: medijske, agencijske in trženjske. Pred slabima dvema letoma je bil pripravljen, da začne voditi največji slovenski zaposlitveni portal, ki sta ga leta 2004 ustanovila Tomaž Dimnik in Aleš Zaletel. Podjetje je leta 2013 kupila avstrijska Styria, ki v Sloveniji upravlja še portal Bolha.com, delež pa ima tudi v časopisni hiši Dnevnik.

Moje delo ustvarja mlada ekipa 15 zaposlenih, ki združuje iskalce zaposlitve in delodajalce, poleg upravljanja zaposlitvenega portala pa redno organizirajo še brezplačne kadrovske seminarje in kadrovske konference, izdajajo zaposlitvene priročnike in enkrat na leto priredijo karierni sejem. Vsak dan objavijo približno 550 oglasov delodajalcev. Nazadnje, ko smo preverjali, je bilo na njem objavljenih 366 prostih delovnih mest.

V čem se Moje delo razlikuje od drugih kadrovskih agencij in zavoda za zaposlovanje?

Moje delo ima za sabo deset let grajenja baze – vpisov iskalcev zaposlitve. V naši bazi so ljudje, ki so bolj izobraženi kot na zavodu. Ta baza z vsakim dnem narašča, in ko vsako jutro razpošljemo po mailu informacijo o novih delovnih mestih, ta doseže 250.000 iskalcev zaposlitve. V naši bazi so ljudje, ki so že izurjeni, ki imajo pri nas svoj življenjepis in so enkrat v desetih letih z našo pomočjo iskali zaposlitev. Za delodajalce, ki iščejo višje izobražen in bolje usposobljen kader, od katerega se pričakuje, da bo v podjetju zasedel eno ključnih delovnih mest, je Moje delo prva izbira posrednika. Takšnih kadrov delodajalci ne iščejo več v časopisih kot včasih, ker se je ta del v celoti prestavil na splet. Doslej si jih težko našel tudi na zavodu za zaposlovanje, čeprav se tam v zadnjem času stvari hitro izboljšujejo. Podjetja nam priznavajo, da kadre za ključne menedžerske funkcije, kot so direktorji, vodje marketinga, prodaje ipd., iščejo na našem portalu in da smo v tem segmentu daleč pred konkurenco. Z nami dela več kot 90 odstotkov velikih in srednjih podjetij v Sloveniji. Prvi korak večine ljudi, ki si želi menjati službo, je obisk našega portala.

Delate tudi selekcijo kadrov za podjetja?

V klasičnem smislu ne. Pomagamo pa podjetjem, če dobijo premalo prijav ali neustrezne prijave na razpisana delovna mesta.

Tudi fizičnih stikov z iskalci zaposlitve nimate ...?

Razen na kariernih sejmih, ki so bili doslej enkrat na leto, letos pa bomo prvič organizirali tudi manjše lokalne sejme. Isti koncept, kot ga imamo na spletu, uporabljamo tudi na teh sejmih, kjer se srečujemo z našimi uporabniki in kjer dobimo povratne informacije. Poleg tega nekateri iskalci zaposlitve spleta še vedno ne znajo uporabljati, zato so karierni sejmi zanje pomembni.

Ali ljudje, ki ne znajo uporabljati interneta, sploh še lahko dobijo službo?

Težko. Dela, ki prinašajo višjo dodano vrednost in so tudi bolje plačana, zahtevajo uporabo interneta.

Kaj je danes v Sloveniji dobra služba?

Če me sprašujete po plači, je dobro in slabo plačano zaposlitev težko določiti, saj je odvisna od preveč dejavnikov. Najbolje so danes plačani redki strokovnjaki, ki jih na trgu dela primanjkuje. Ti tudi najlaže dobijo zaposlitev, kar je logično. Dober kuhar lahko zasluži bistveno več od univerzitetno izobraženega kadra.

Kaj pa je danes dobra plača?

Če v podjetje prineseš neko veliko dodano vrednost, je danes v družboslovju, kjer so plače v povprečju med iskanimi kadri nižje kot v tehničnih poklicih, dobra plača od 2000 do 2500 evrov neto.

Največja napaka iskalcev zaposlitve je prav to, da premalo razmišljajo o tem, koliko dodane vrednosti lahko prinesejo v podjetje, kakšna sta ponudba in povpraševanje na trgu. Plača pride na koncu – kaj mislim s tem? Če ti najdeš nišo, kjer si dober, in podjetje, ki ti ustreza, je dobra plača logična posledica pravilne karierne odločitve. Na takšnem delovnem mestu ljudje namreč z lahkoto damo vse od sebe, ker smo visoko motivirani. Pametni delodajalci v takšnih primerih nagradijo delavce z napredovanji, saj več izgubijo, če ti odidejo, kot če jih bolje plačajo.

Velikokrat se zgodi, da ljudje, ki se odzovejo na razpisano delovno mesto, sploh niso povabljeni na pogovor. Kaj je šlo narobe?

Prvo, na kar mora človek v takšni situaciji pomisliti, je, da je nekaj narobe. Narobe je lahko več stvari: lahko da se je prijavil na napačno delovno mesto, da je ponudba na trgu dela prevelika, lahko pa je oddal slabo prijavo, kar pomeni, da ni znal prav poudariti svojih prednosti.

Kakšna pa je dobra prijava?

Delodajalci danes zelo dobro vedo, kaj iščejo, in to iščejo zelo ciljano. Dobra prijava je najpomembnejša, vendar izhaja iz prvih dveh pogojev: da si pri pravem delodajalcu s pravimi znanji, sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi. Ko si izpolnil ta pogoja, je pomembna le še dobro napisana ponudba, ki bo odprla vrata razgovoru z delodajalcem. V dobro napisani prošnji narišeš sliko, ki približa iskalca zaposlitve in kadrovika k isti mizi. Velikokrat ljudje napišejo, da so primerni za delo v nekem podjetju, ne pa tudi, zakaj to mislijo. Pri več sto prošnjah kadroviku pomaga, če mu ponudiš roko z odgovorom na vprašanje: zakaj prav jaz? Včasih pomagajo že banalni vzroki, kot denimo: živim blizu vašega podjetja in imamo iste cilje. Oblikovalec lahko napiše: vaše oblikovanje mi je zelo blizu, in doda link na spletno stran, kjer je predstavljeno njegovo delo ...

Potem prideš na intervju za službo. Kako je pametno ravnati v pogovoru z želenim delodajalcem? Je treba biti bolj zgovoren ali je pametno več poslušati nasprotno stran?

Če si pravi človek na pravem mestu, si odpravil osemdeset odstotkov ovir do cilja. Na razgovoru pa je najpomembnejše dvoje: priprava in vizija.

Ne morete si predstavljati, koliko ljudi še vedno pride na razgovor v podjetje, ki ga sploh ne poznajo in se o njem pred intervjujem za službo niti ne pozanimajo, kaj dela, kakšna je njegova poslovna filozofija. Naslednja stopnja je vizija, ki se nanaša na vlogo, ki naj bi jo kandidat za službo odigral v podjetju.

Pomembno je tudi, da na začetku pogovora poslušamo delodajalca, kaj nam ima povedati. Tisti, ki je pameten, prvih 15 do 20 minut izkoristi za to, da izve, kaj se od njega pričakuje, kako bi se umestil v podjetje, kako delodajalec razmišlja. S pomočjo teh informacij si v glavi sestaviš odgovore in postajaš v pogovoru vedno bolj aktiven, saj delodajalec od zaposlenega to pričakuje.

Na trgu dela sta dve skupini ljudi, ki sta v najbolj deprivilegiranem položaju: prekarci in iskalci zaposlitve po 45. letu starosti. Kako naj ti ljudje izstopijo iz svojega začaranega kroga?

Usode teh ljudi in njihove situacije so zelo različne, zato ni enotne rešitve. Podjetja so se sicer začela prebujati in bodo verjetno potrebovala še kakšnega pol leta, da se prepričajo o gospodarski rasti. Potem lahko pričakujemo več delovnih mest in s tem tudi večjo možnost za te ljudi.