Tiskane izdaje
Obdobje poletnega študentskega dela se bliža koncu. V letošnjem poletju so na e-Študentskem servisu zaznali približno 13-odstotno povišanje ponudbe prostih del v primerjavi z lanskim. »Rahel porast počitniških del je bil že lani, kar je bil prvi pozitiven trend po letu 2008,« je povedala vodja marketinga Saša Praček.
Od kriznega leta 2008 na e-Študentskem servisu opažajo več kot 50-odstotni padec ponudbe prostih del, kar je posledica recesije, podražitve študentskega dela in njegove drugačne ureditve kot pred desetletjem, ugotavlja Saša Praček. Študentske napotnice, izdane poleti pri omenjenem študentskem servisu, predstavljajo približno 28 odstotkov vseh napotnic v letu. Večji (60-odstotni) porast počitniškega dela so zaznali predvsem pri dijakih, saj med šolskim letom ne morejo delati, zato poletje izkoristijo tudi za priložnostni zaslužek.
Iskati je smiselno začeti že pomladi
»Poslužujejo se predvsem preprostih del, kot so pakiranje in deklariranje. Dekleta se zanimajo tudi za administracijo in delo hostes, fantje povprašujejo po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več, odločajo se tudi za proizvodnjo. Potem so tu še zahtevnejša, strokovna dela, pri katerih prevladuje delo za računalnikom. Med počitnicami je bilo predvsem v turističnih središčih več povpraševanja po specifičnih delih, kot so učitelji plavanja, animatorji, reševalci iz vode, več je bilo tudi strežbe,« je Pračkova nizala najbolj iskana poletna dela.
Najhitreje so oddana kratkotrajna dela, med bolje plačanimi pa so bili poleti animatorji, turistični vodniki, informatorji, reševalci iz vode, učitelji plavanja, dobro se lahko zasluži tudi z delom v strežbi. Povprečna urna postavka je bila junija 5,47 evra bruto oziroma 4,62 evra neto. Letošnje poletje je bilo prvo, v katerem je veljala minimalna postavka 4,5 evra bruto na uro in 15,5-odstotni odtegljaj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posameznika.
Za prihodnje poletje Pračkova dijakom in študentom svetuje, naj si počitniško delo začnejo iskati že maja, saj takrat podjetja že začnejo povpraševati za poletje. »Pozanimajo naj se pri prijateljih, znancih, sorodnikih, tudi neposredno pri podjetjih, v katerih bi radi delali. Pogosto namreč dela sploh niso objavljena na naši spletni strani,« je še opozorila.
Manj dela v klicnih centrih
Pri Adeccu opažajo, da nekatera podjetja z iskanjem študentov za poletno delo začnejo že aprila, precej pa je tudi takih, ki si želijo študenta, ki bo delo začel »jutri«. V letošnji poletni študentski ponudbi so prevladovala dela v administraciji za krajše obdobje, zaradi menjavanja odsotnosti in dopustov, in dela v skladišču ter trgovini.
Med strokovnimi so najhitreje zapolnili dela v laboratoriju, med lažjimi pa dela v administraciji. Povprečna urna postavka je bila od 3,80 evra neto do osem evrov, je s podatki postregla Viviana Žorž iz Adecca.
Na portalu Moje delo so v ponudbi študentskih del v letošnjem poletju prevladovala dela s področja komerciale in prodaje, administracije, gostinstva, turizma, računalništva in informatike. »Število povpraševanj po teh kadrih je raslo od marca do sredine junija, nato smo zaznali padec,« je ponudbo predstavila Maja Radišek. V zadnjih letih opažajo zelo malo ponudbe del na področjih osebnih storitev, varovanja, prehranske industrije, živilstva in veterine.
Pri Študentskem servisu Maribor opažajo tudi letos upad ponudbe poletnih del, a je ta glede na spremembe zakona, ki so vplivale na podražitev študentskega dela, manjši od pričakovanega, je poudarila Anja Arko. V letošnji ponudbi poletnih študentskih del so zabeležili strežbo pijač, sladoleda in hrane, delo v proizvodnji, povpraševanje je bilo po reševalcih iz vode in animaciji otrok, za trženje in telefonsko prodajo, promocije in degustacije, delo v recepciji, pomoč pri prodaji v trgovini ali pekarnah, pomoč pri gradbenih ali vzdrževalnih delih.
Najhitreje so oddali najbolje plačana dela (administracija, prodaja v trgovini, anketiranje, promocija). »Ker so razpisana dela zasedena v nekaj urah, članom svetujemo, naj spremljajo ponudbo večkrat na dan,« je z nasvetom za prihodnje poletje postregla Arkova.
Že zjutraj v lovu
»Ker sem 'ziheraš', sem ponavadi poletno delo iskal že maja. Spomnim se, da je bilo pred počitnicami vedno dovolj izbire, saj so si podjetja rezervirala študente za nadomeščanje zaposlenih zaradi dopustov. Iskal sem dela v svoji stroki. Če ni bilo drugega, sem delal tudi drugo, denimo na pošti, v cateringu, pomagal sem pri selitvah, kidal sem sneg, urejal vrtove, prevažal kombi in podobno,« je po spominu za naborom opravljenih poletnih del v študentskih letih pobrskal Andrej Indihar, zdaj direktor v podjetju Harco.
Njegov mlajši stanovski kolega Miha Zupanc, ki kot študent dela v gradbenem inženiringu in piše diplomo, je dela v zadnjih letih ponavadi iskal po opravljenih študijskih obveznostih. Kljub gospodarski krizi je ocenil, da je bilo ponudbe veliko.
»Ponavadi sem lahko izbiral, kaj bom počel, je pa bilo za to treba sedeti ob računalniku zjutraj, ko so objavljali nova dela, in poklicati čim hitreje, da me ni kdo prehitel. Izbiral sem si dela, ki so me veselila. Ponudbe iz moje stroke skorajda ni bilo, za tovrstna dela sem moral pisati prošnje neposredno v izbrana podjetja. Jasno, pri izbiri je bila zame pomembna tudi urna postavka,« je še razkril Zupanc, ki je prav tako počel vrsto del: od razkladanja tovornjaka, selitev, telefonskega anketiranja, prodaje navijaških pripomočkov, projektiranja v projektantskem biroju, vodenja gradbišča ...
Vsa dela, ki jih je opravljal v gradbeništvu, je dobil na podlagi poslanih prošenj na podjetja, pri nekaterih je tudi osebno potrkal na vrata. »Na študentskem servisu nisem opazil del s področja gradbeništva niti pred krizo,« je še razkril zanimivost.
